Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

MGBAVOLƐ NEE MBƐLƐRA BIZA KƐ

Duzu A Ɔwɔ Kɛ Menwu Ye Wɔ Nvoninli Mɔɔ Bɛfa Bɛgua Yintanɛte Ne Azo La Anwo A?

Duzu A Ɔwɔ Kɛ Menwu Ye Wɔ Nvoninli Mɔɔ Bɛfa Bɛgua Yintanɛte Ne Azo La Anwo A?

Ɛ nye ɛlie wɔ ɛleka mɔɔ wɔhɔ la na ɛkulo kɛ ɛka nwolɛ edwɛkɛ ɛkile ɛ gɔnwo mɔ! Noko kɛzi ɛbayɛ ye ɛ? Asoo

  1. (A) ɛbahɛlɛ bɛ nuhua ko biala kɛlata?

  2. (B) ɛbasɛnde ɛ gɔnwo mɔ amuala e-mail?

  3. (D) ɛbava nvoninli wɔagua yintanɛte ne azo?

Mekɛ mɔɔ wɔ nenyia nee wɔ nana le kɛ ɛdawɔ la ɛnee “A” ala a wɔ ɛkɛ a.

Mekɛ mɔɔ wɔ awovolɛ le kɛ ɛdawɔ la, bie a ɛnee “B” a wɔ ɛkɛ a.

Ɛnɛ, mgbavolɛ nee mbɛlɛra dɔɔnwo mɔɔ bɛkola bɛfa nvoninli bɛgua yintanɛte ne azo la anye balie “D” anwo. Ɛdawɔ noko ɛ? Saa ɔle zɔ a, edwɛkɛ ɛhye baboa wɔ yeamaa wɔahoati esiane bie mɔ.

 Nvasoɛ boni a wɔ zo a?

Ɔyɛ ndɛndɛ. “Saa mekɔ ɛleka anzɛɛ me nee me gɔnwo mɔ ɛlɛdie yɛ nye a, mekola mefa nvoninli ne mesɛnde awie wɔ mekɛ mɔɔ yɛtɛdie yɛ nye la.”​—Melanie.

Ɔnyɛ se kɛ ɛbava wɔali gyima. “Saa meneɛnlea nvoninli mɔɔ me gɔnwo mɔ ɛva ɛsɛnde me la anu a ɔmmaa ɔnyɛ se ɔmmaa me kɛ mebanwu mɔɔ bɛlɛyɛ la noko menrɛhola menrɛlua e-mail zo menrɛyɛ ɛhye.”​—Jordan.

Ɔmaa ɛbikye menli. “Me gɔnwo mɔ nee me mbusuafoɔ bie mɔ de moa kpalɛ. Ɔti, saa bɛfa bɛ nvoninli bɛgua yintanɛte ne azo dahuu na menea a, ɔmaa mete nganeɛ kɛ menwu bɛ dahuu!”​—Karen.

 Esiane boni a wɔ nu a?

Ɔbahola yeava wɔ yeado esiane nu. Saa wɔ kamera ne maa bɛnwu ɛleka mɔɔ ɛwɔ la a, nvoninli mɔɔ ɛbava wɔagua yintanɛte ne azo la bamaa bɛanwu ɛ nwo edwɛkɛ dɔɔnwo. Digital Trends wɛbsaete ne bɔ amaneɛ kɛ, “Nvoninli mɔɔ ɛleka mɔɔ ɛwɔ la boka nwo mɔɔ bɛfa bɛgua yintanɛte ne azo la maa menli mɔɔ ɛnlɛ adwenle kpalɛ la nwu ɛleka mɔɔ awie wɔ la.”

Nɔhalɛ nu, nwulema bie mɔ kulo kɛ bɛnwu mekɛ mɔɔ ɛnle sua nu la. Mekɛ bie, Digital Trends ne bɔle amaneɛ kɛ, nwulema nsa bie hɔle azua 18 anu wɔ mekɛ mɔɔ ɛnee awie biala ɛnle sua nu la. Kɛzi bɛnwunle ye kɛ awie biala ɛnle sua nu ɛ? Bɛhɔle yintanɛte ne azo na bɛnwunle ɛleka mɔɔ awie ko biala ɛvinde ɛhɔ la na bɛwuale ninyɛne mɔɔ ye bolɛ bo $100,000 (U.S.) la.

Ɛbahola wɔanwu nvoninli mɔɔ edwɛkɛ wɔ nwo la. Menli bie mɔ ɛnze nyiane wɔ ninyɛne mɔɔ bɛfa bɛgua yintanɛte ne azo la. Bɛlɛra bie mɔɔ bɛfɛlɛ ye Sarah la ka kɛ: “Saa ɛduolua menli mɔɔ ɛnze bɛ la account nu a, yɛɛ ɛbanwu ninyɛne ɛhye mɔ a. Ɔle kɛ asɛɛ ɛlua sua bie mɔɔ ɛnze zo la azo la. Ɛbahola wɔavinde ɛleka bie mɔɔ ɛngulo kɛ ɛkɔ la.”

Ɔbahola yeazɛkye wɔ mekɛ. Bɛlɛra bie mɔɔ bɛfɛlɛ ye Yolanda la ka kɛ, “Ɔnyɛ se kɛ ɛbahɔnlea nvoninli fofolɛ na wɔagenga awie mɔ edwɛkɛ mɔɔ bɛha la. Ɔbadwu mekɛ ne bie la, kɛkɛ ko biala ɛbaye wɔ fonu ne kɛ ɛnea nvoninli fofolɛ mɔɔ ɛra la.”

Saa ɛfa wɔ nvoninli ɛgua yintanɛte ne azo ɛdeɛ a ɛnee ɛhyia bɛnwozohomolɛ

Bɛlɛra bie mɔɔ bɛfɛlɛ ye Samantha la nee ye yɛ adwenle. Ɔka kɛ, “Ɔwɔ kɛ mefa mekɛ meto mekɛ dodo mɔɔ mesɛkye ye wɔ ɛleka ɛhye la anwo. Saa ɛkulo kɛ ɛfa wɔ nvoninli ɛgua yintanɛte ne azo na ɛnea awie mɔ noko ɛdeɛ a, ɔwɔ kɛ ɛnyia bɛnwozohomolɛ.”

 Mɔɔ ɛbahola wɔayɛ la

  • Si kpɔkɛ kɛ ɛbakpo nvoninli mɔɔ edwɛkɛ wɔ nwo la. Baebolo ne ka kɛ: “Menrɛva ɛtaneyɛlɛ biala menrɛzie me nyunlu.”​—Edwɛndolɛ 101:3.

    “Meta menea ninyɛne mɔɔ menli mɔɔ menea bɛ nvoninli la fa gua ɛkɛ la, na saa menwu ye kɛ ninyɛne mɔɔ wɔ ɛkɛ la ɛmfɛta a, megyakyi ye ɛnleanlɛ.”​—Steven.

  • Ɛ nee menli mɔɔ bɛ ɛbɛlabɔlɛ nee wɔ ɛdeɛ ne ɛnle ko la mmatu ɔluakɛ bɛbahola bɛazɛkye wɔ ɛbɛla kpalɛ ne. Baebolo ne ka kɛ: “Bɛmmamaa bɛbɛlɛbɛla bɛ. Agɔnwolɛ ɛtane sɛkye ɛbɛla kpalɛ.”​—1 Kɔlentema 15:33, ɔbodwɛkɛ.

    “Mmanea awie nvoninli bie ɔluakɛ yelie duma la ati. Fane dɔɔnwo ne ala, ɛkɛ ne a ɛbanwu nvoninli mgbane mgbane a.”​—Jessica.

  • Fa mekɛ to mekɛ dodo mɔɔ ɛfa ɛkɔ yintanɛte ne azo nee fane dodo mɔɔ ɛbava nvoninli wɔagua ɛkɛ ne la anwo. Baebolo ne ka kɛ: “Bɛnlea boɛ kpalɛ na kɛzi bɛlua la anyɛ kɛ menli mɔɔ ɛnze nrɛlɛbɛ emomu kɛ nrɛlɛbɛvolɛma, na bɛva bɛ mekɛ bɛli gyima kpalɛ.”​—Ɛfɛsɛsema 5:15, 16.

    “Mennea menli mɔɔ ‘fa bɛ nvoninli dɔɔnwo’ gua ɛkɛ ne la nvoninli. Kɛ neazo la, bie mɔ kɔ ɛnweazo na bɛgyinla ɛleka ko bɛpɛ nvoninli kɛyɛ 20 na bɛava bɛanwa. Ɔdie mekɛ na wɔahola wɔanlea nvoninli ɛhye mɔ amuala!”​—Rebekah.

  • Nea boɛ na wɔanva nvoninli mɔɔ bamaa menli anyia adwenle kɛ ɛdwenle ɛ ngomekye ɛ nwo la wɔannwa. Baebolo kɛlɛvo Pɔɔlo ka kɛ: “Mese bɛ nuhua ko biala kɛ ɔmmadwenle kɛ ɔ nwo hyia tɛla kɛ mɔɔ ɔde la.” (Wulomuma 12:3) Mmadwenle kɛ ɛ gɔnwo mɔ anye balie wɔ nvoninli nee ninyɛne mɔɔ ɛyɛ la anwo.

    “Bie mɔ fa bɛ nvoninli dɔɔnwo gua ɛkɛ. Saa ɛle me gɔnwo ɛdeɛ a, ɛnee meze kɛzi ɛde la​—ɔngyia kɛ ɛkakye me mekɛ ko biala!”​—Allison.