Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na Leina Jehofa le Swanetše go Tšwelela ka Testamenteng e Mpsha?

Na Leina Jehofa le Swanetše go Tšwelela ka Testamenteng e Mpsha?

NA GO na le taba gore leina la Modimo le a tšwelela ka Beibeleng? Go molaleng gore Modimo o be a nagana bjalo. Leina la gagwe, bjalo ka ge le emelwa ke ditlhaka tše nne tša Seheberu tšeo di tsebjago e le Tetragrammaton, le tšwelela mo e ka bago ka makga a 7 000 tabaeng ya mathomo e ngwadilwego ya Seheberu yeo ka tlwaelo e bitšwago Testamente ya Kgale. *

Diithuti tša Beibele di a dumela gore leina la Modimo le a tšwelela ka Testamenteng ya Kgale, goba Mangwalo a Seheberu. Lega go le bjalo, bontši bja tšona bo nagana gore le be le sa tšwelele mangwalong a mathomo a Segerika ao a ngwadilwego ka seatla ao a bitšwago Testamente e Mpsha.

Ka gona, go direga’ng ge mongwadi wa Testamente e Mpsha a tsopola dikarolo tša Testamente ya Kgale tšeo Tetragrammaton e tšwelelago go tšona? Mabakeng a, bafetoledi ba bantši ba diriša lentšu “Morena” go e na le leina la Modimo. New World Translation of the Holy Scriptures ga e latele mokgwa wo o tlwaelegilego. E diriša leina Jehofa ka makga a 237 ka Mangwalong a Bakriste a Segerika, goba Testamente e Mpsha.

Bafetoledi ba Beibele ba lebeletšana le mathata afe ge ba dira phetho ya ge e ba ba swanetše go diriša leina la Modimo ka Testamenteng e Mpsha? Go na le mabaka afe a go diriša leina la Modimo ka karolong ye ya Mangwalo a Makgethwa? Le gona, go dirišwa ga leina la Modimo ka Beibeleng go go kgoma bjang?

Bothata bja Bofetoledi

Mangwalo ao a ngwadilwego ka seatla a Testamente e Mpsha ao a lego gona lehono ga se a mathomo. Mangwalo a mathomo a ngwadilwego ka seatla ao a ngwadilwego ke Mateo, Johane, Paulo le ba bangwe, a be a dirišwa kudu gomme ga go pelaelo gore a ile a hlagala ka pela. Ka gona, go be go dirwa dikopi gomme ge dikopi tšeo di hlagala, go be go dirwa tše dingwe. Bontši bja dikopi tše dikete-kete tša Testamente e Mpsha tšeo di lego gona lehono bo dirilwe bonyenyane nywaga-kgolong e mebedi ka morago ga ge dikopi tša mathomo di ngwadilwe. Go bonala eka ka nako yeo bao ba bego ba ngwalolla mangwalo ao a ngwadilwego ka seatla ba ile ba tšeela Tetragrammaton legato ka Kuʹri·os goba Kyʹri·os, e lego lentšu la Segerika bakeng sa “Morena” goba ba ile ba ngwalolla mangwalo ao a ngwadilwego ka seatla ao leina la Modimo le bego le tlošitšwe go ona. *

A tseba se, mofetoledi o swanetše go kgonthišetša ge e ba go e na le bohlatse bjo bo kwagalago bja ge e ba Tetragrammaton e be e tšwelela e le ka kgonthe mangwalong a mathomo a Segerika ao a ngwadilwego ka seatla. Na go na le bohlatse bjo bjalo? Ela hloko mokgwa o latelago wa go nea mabaka:

  • Ge Jesu a be a tsopola Testamente ya Kgale goba a bala go tšwa go yona, o be a diriša leina la Modimo. (Doiteronomio 6:13, 16, PK; 8:3, PK; Psalme 110:1, PK; Jesaya 61:1, 2, PK; Mateo 4:4, 7, 10; 22:44; Luka 4:16-21) Mehleng ya Jesu le barutiwa ba gagwe, Tetragrammaton e be e tšwelela dikoping tša taba e ngwadilwego ya Seheberu yeo ka tlwaelo se bitšwago Testamente ya Kgale, go etša ge le sa dutše le tšwelela le lehono. Lega go le bjalo, ka nywaga-kgolo e mentši diithuti di be di nagana gore Tetragrammaton e be e se gona mangwalong ao a ngwadilwego ka seatla a phetolelo ya Testamente ya Kgale ya Greek Septuagint gaešita le mangwalong ao a ngwadilwego ka seatla a Testamente e Mpsha. Ke moka, magareng ga lekgolo la bo-20 la nywaga, diithuti di ile tša lemoga selo se itšego se sa tlwaelegago—dikarolwana tše itšego tša kgale tša phetolelo ya Greek Septuagint tša mehleng ya Jesu di be di hweditšwe. Dikarolwana tšeo di be di e-na le leina la Modimo leo le ngwadilwego ka ditlhaka tša Seheberu.

  • Jesu o be a diriša leina la Modimo gomme o le tsebišitše ba bangwe. (Johane 17:6, 11, 12, 26) Jesu o boletše ka mo go kwagalago gore: “Ke tlile ka leina la Tate.” Le gona, o ile a gatelela gore mediro ya gagwe e be e dirwa “ka leina la [Tatagwe].” Ge e le gabotse, leina la Jesu ka bolona le bolela “Jehofa ke Phološo.”—Johane 5:43; 10:25.

  • Leina la Modimo le tšwelela ka Mangwalong a Segerika ka tsela e khutsofaditšwego. Go Kutollo 19:1, 3, 4, 6, leina la Modimo ke karolo ya polelwana “Alleluia,” goba “Hallelujah.” Polelwana ye ka go lebanya e bolela “Tumišang Jah!” Jah ke khutsofatšo ya leina Jehofa.

  • Dipuku tša mathomo tša Sejuda di bontšha gore Bakriste ba Bajuda ba be ba diriša leina la Modimo ka dipukung tša bona. The Tosefta, e lego puku ya melao yeo e bego e fetišwa ka molomo yeo e feditšwego go ngwalwa mo e ka bago ka 300 C.E., e bolela mabapi le dipuku tša Bokriste tšeo di ilego tša tšhungwa ka Sabatha gore: “Ga ba phološe dipuku tša Baebangedi le tša ba-minim [bao go naganwago gore ke Bakriste ba Bajuda] e le gore di se tšhungwe ka mollo. Eupša ba dumelela gore di tšhungwe moo di lego gona, ... tšona gotee le ditšhupetšo tše dingwe tša Leina la Modimo tšeo di lego ka dipukung tšeo.” Yona puku yeo e tsopola Rabbi Yosé wa Mogalelia yo a phetšego mathomong a lekgolo la bobedi la nywaga C.E., a bolela gore matšatšing a mangwe mo bekeng, “motho o ntšha dikarolo tšeo di nago le Leina la Modimo tšeo di lego ka go tšona [dipuku tša Bokriste] le go di boloka ke moka o tšhuma dipuku tšeo.” Ka gona, go na le bohlatse bjo matla bja gore Bajuda bao ba phetšego lekgolong la bobedi la nywaga C.E. ba be ba dumela gore Bakriste ba be ba diriša leina la Jehofa ka dipukung tša bona.

Bafetoledi ba ile ba Swaragana Bjang le Taba ye?

Na New World Translation ke yona Beibele feela yeo e bušetšago leina la Modimo sebakeng sa lona ge e fetolela Mangwalo a Segerika? Aowa. Go ithekgilwe ka bohlatse bjo bo lego ka mo godimo, bafetoledi ba bantši ba Beibele ba ile ba phetha ka gore leina la Modimo le swanetše go bušetšwa sebakeng sa lona ge ba fetolela Testamente e Mpsha.

Ka mohlala, bontši bja diphetolelo tša Testamente e Mpsha tša maleme a Afrika, Amerika, Asia le dihlaka-hlaka tša Pacific bo diriša leina la Modimo ka makga a mantši. (Bona tšhate e lego go letlakala 21.) Tše dingwe tša diphetolelo tše di tšweletše morago bjale, go etša Beibele ya Rotuman (1999), yeo e dirišago leina Jihova ka makga a 51 ditemaneng tše 48 tša Testamente e Mpsha le phetolelo ya Batak-Toba (1989) e tšwago Indonesia yeo e dirišago leina Jahowa ka makga a 110 ka Testamenteng e Mpsha. Leina la Modimo le tšweletše gape diphetolelong tša Sefora, Sejeremane le Sepaniši. Ka mohlala, Pablo Besson o fetoletše Testamente e Mpsha ka Sepaniši mathomong a lekgolo la bo-20 la nywaga. Phetolelo ya gagwe e diriša Jehová go Juda 14 gomme mengwalo ya yona ya tlase e ka bago 100 e šišinya gore phetolelo ya ditlhaka tše nne tša Seheberu e ka ba leina Jehofa.

Ka mo tlase go lokeleditšwe mehlala e itšego ya diphetolelo tša Seisemane tšeo di dirišitšego leina la Modimo ka Testamenteng e Mpsha:

  • A Literal Translation of the New Testament ... From the Text of the Vatican Manuscript, ka Her­man Heinfetter (1863)

  • The Emphatic Diaglott ka Benjamin Wilson (1864)

  • The Epistles of Paul in Modern English ka ­George Barker Stevens (1898)

  • St. Paul’s Epistle to the Romans ka W. G. Rutherford (1900)

  • The Christian’s Bible—New Testament, ka ­George N. LeFevre (1928)

  • The New Testament Letters, ka J.W.C. Wand, Mopišopo wa London (1946)

Morago bjale, kgatišo ya 2004 ya New Living Translation e tlwaelegilego e boletše se se latelago ketapeleng ya yona ka tlase ga sehlogo seo se rego “Go Fetolela Maina a Modimo”: “Re fetoletše tetragrammaton (YHWH) gohle mo e tšwelelago e le ‘MORENA,’ re diriša mohuta wa ditlhaka tše dinyenyane wo o tlwaelegilego diphetolelong tša Seisemane. Se se tla e kgetholla go leina ʹadonai, leo re le fetolelago e le ‘Morena.’ ” Ke moka ge e bolela ka Testamente e Mpsha e re: “Lentšu la Segerika kurios le fetoletšwe e le ‘Morena’ gohle moo le tšwelelago gona, ka ntle le gore le fetoletšwe e le ‘MORENA’ gohle moo Testamente e Mpsha e tsopolago Testamente ya Kgale ka go lebanya gomme taba e ngwadilwego moo e e-na le leina le le ngwadilwe ka ditlhaka tše di nyenyane.” (Mongwalo o sekamego ke wa rena.) Ka gona, bafetoledi ba Beibele ye ba a dumela gore Tetragrammaton (YHWH) e swanetše go ngwalwa ditsopolong tše tša Testamente e Mpsha.

Seo se kgahlišago ke gore ka tlase ga sehlogo se se rego “Tetragrammaton ka Testamenteng e Mpsha,” The Anchor Bible Dictionary e re: “Go na le bohlatse bjo bongwe bja gore Leina la Modimo, Yahweh, le be le tšwelela ditsopolong tše dingwe goba ka moka tša T[estamente] ya K[gale] ka T[estamenteng] e M[psha] ge TM e be e ngwalwa la mathomo.” Le gona, seithuti George How­ard o re: “Ka ge Tetragram e be e sa dutše e ngwalwa ka dikoping tša Beibele ya Segerika [Sep­tua­gint] yeo e bego e bopa Mangwalo kereke ya mathomo, ke mo go kwagalago go dumela gore bangwadi ba T[estamente] e M[psha] ba be ba diriša Tetragrammaton tabeng e ngwadilwego ya Beibele ge ba be ba tsopola Mangwalo.”

Mabaka a Mabedi a Kgodišago

Ka gona, go molaleng gore New World Translation e be e se phetolelo ya mathomo ya go ba le leina la Modimo ka Testamenteng e Mpsha. Go etša moahlodi yo a biletšwago go tlo ahlola tshekong yeo go yona go se nago dihlatse tše phelago tšeo di bonego seo se diregilego, Komiti ya Phetolelo ya Beibele ya Lefase le Lefsa e ile ya lebeledišiša bohlatse ka moka bjo bo lego gona ka kelohloko. Go ithekgilwe ka bohlatse, komiti ye e ile ya phetha ka go tsenya leina la Jehofa ka phetolelong ya yona ya Mangwalo a Bakriste a Segerika. Ela hloko mabaka a mabedi a kgodišago ao ka ona ba dirilego bjalo.

(1) Bafetoledi ba be ba dumela gore ka ge Mangwalo a Bakriste a Segerika e le karolo e buduletšwego yeo e tlaleletšago Mangwalo a Seheberu, go nyamelela mo go sa letelwago ga leina la Jehofa tabeng e ngwadilwego go bonagetše go sa dumelelane le therešo ye.

Ke ka baka la’ng phetho yeo e kwagala? Mo e ka bago bogareng bja lekgolo la pele la nywaga C.E., morutiwa Jakobo o ile a botša bagolo bao ba lego Jerusalema gore: “Simeoni o laodišitše ka botlalo kamoo Modimo ka lekga la pele a ilego a lebiša tlhokomelo ya gagwe ditšhabeng go amogela batho ba leina la gagwe go tšwa go tšona.” (Ditiro 15:14) Na go kwagala e le ga tlhaologanyo go wena gore Jakobo o be a ka bolela bjalo ge e ba lekgolong la pele la nywaga go be go se na motho yo a bego a tseba leina la Modimo goba a le diriša?

(2) Ge go be go utollwa dikopi tša Septuagint tšeo di bego di diriša leina la Modimo go e na le Kyʹri·os (Morena), go ile gwa ba molaleng go bafetoledi gore mehleng ya Jesu dikopi tša mathomo tša Mangwalo Segerika—gotee le tša Seheberu—di be di e-na le leina la Modimo.

Go bonala eka mokgwa o hlomphollago Modimo wa go tloša leina la gagwe mangwalong ao a ngwadilwego ka seatla a Segerika o thomile ka morago ga moo. Wena o nagana’ng? Na Jesu le baapostola ba gagwe ba be ba ka kgothaletša mokgwa o bjalo?—Mateo 15:6-9.

Bitša “Leina la Jehofa”

Ge e le gabotse, Mangwalo ka bowona a hlatsela ka mo go kgodišago gore Bakriste ba pele ba be ba diriša leina la Jehofa e le ka kgonthe ka dipukung tša bona, kudu-kudu ge ba be ba tsopola ditemana tša Testamente ya Kgale tšeo di nago le leina leo. Ka gona, ka ntle le pelaelo New World Translation e na le mabaka a kwagalago a go bušetša leina la Modimo, Jehofa, sebakeng sa lona ka Mangwalong a Bakriste a Segerika.

Tsebišo ye e go kgoma bjang? Ge a tsopola Mangwalo a Seheberu, moapostola Paulo o gopoditše Bakriste ba kua Roma gore: “Mang le mang yo a bitšago leina la Jehofa o tla phološwa.” Ke moka o ile a botšiša gore: “Ba tla bitša bjang yo ba sego ba dumela go yena? Le gona, ba tla dumela bjang go yo ba sa kago ba kwa ka yena?” (Baroma 10:13, 14; Joele 2:32) Diphetolelo tša Beibele tšeo di dirišago leina la Modimo ge go swanetše di go thuša go batamela kgaufsi le Modimo. (Jakobo 4:8) Ruri go tloga go thabiša gore re dumelelwe go tseba le go bitša leina la Modimo, Jehofa.

^ ser. 2 Tetragrammaton ke ditlhaka tše nne e lego YHWH tšeo di emelago leina la Modimo ka Seheberu. Ka tlwaelo le fetolelwa e le Jehofa ka Sepedi.

^ ser. 7 Bakeng sa tsebišo e oketšegilego mabapi le taba ye, bona poroutšha e rego Leina la Modimo Leo le Tlago go ba Gona ka mo go sa Felego, matlakala 23-27, yeo e gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa.