Na Lefase le Kotsing?

O be o ka araba potšišo e latelago ka karabo efe go tšeo di lokeleditšwego ka mo tlase?

Nakong e tlago e lego kgaufsi, na maemo mo lefaseng a tla

(a) kaonefala?

(b) dula a le ka tsela yeo a lego ka yona?

(c) mpefala le go feta?

NA O leka go boloka pono e nepagetšego ka bokamoso? Go dira bjalo go na le mehola e mentši. Dinyakišišo di bontšhitše gore batho bao ba nago le pono e nepagetšego ba phela gabotse monaganong le mmeleng. Le gona, nyakišišo e nngwe yeo e tšerego nako e telele e hweditše gore batho bao ba nago le pono e nepagetšego ga ba hlaselwe gabonolo ke bolwetši bja pelo go feta bao ba nago le pono e fošagetšego ka bophelo. Dinyakišišo tše di dumelelana le mantšu a Beibele ao a boletšwego nywaga-kgolong e fetilego ao a rego: “Pelo e thabilexo ké sehlare-hlare; ma-ja-pelo a otiša mmele.”—Diema 17:22.

Lega go le bjalo, ka baka la seo ditsebi tša tša thutamahlale di se bolelago e sa le pele ka bokamoso bja Lefase, ba bantši ba thatafalelwa ke go dula ba thabile le go ba le kholofelo. Ela hloko tše dingwe tša dilo tše di boletšwego e sa le pele tše di boifišago tšeo di lego ditabeng.

Lefase Leo le Lego Kotsing

Ka 2002, Stockholm Environment Institute yeo e hlomphegago e lemošitše gore go palelwa ke go fokotša tshenyo yeo batho ba e  bakago tikologong e le ge go šireletšwa kgolo ya tša ditšhelete go ka thoma “ditiragalo tšeo di ka fetošago boemo bja lefase bja leratadima le ditshepedišo tša lona tša diphedi le tikologo ya tšona ka mo go feletšego.” Pego e tšwetše pele ka go bolela gore bodiidi bja lefase ka bophara, go ata ga go hloka toka le go dirišwa ka mo go feteletšego ga ditšweletšwa tša lefase go ka dira gore batho ba be “le bothata go tša tikologo, tša leago le tša tšhireletšego le go tše dingwe.”

Ka 2005, Ditšhaba tše Kopanego di ile tša lokolla Millennium Ecosystem Assessment Synthesis Report. Pego ye e ngwadilwe ka morago ga nyakišišo ya lefase ka moka ya tikologo ya Lefase yeo e tšerego nywaga e mene, yeo e bego e akaretša ditsebi tše fetago 1 360 go tšwa dinageng tše 95. E be e e-na le temošo ye e matla: “Dilo tšeo batho ba di dirago di gateletša go šoma ga lefase ka tsela ya tlhago moo e lego gore bokgoni bja polanete ye bja go thekga meloko e tlago bo ka se sa tšewa gabohwefo.” Pego yeo e re, “e le gore go thibelwe kotsi, go tla nyakega gore go fetošwe melao, mekgatlo le mekgwa yeo e sego ya hlwa e dirišwa gabjale.”

Anna Tibaijuka, e lego molaodi-mogolo wa United Nations Human Settlements Programme, o hlalosa seo e lego go dumelelana mo go golago ga banyakišiši. O re: “Ge e ba re tšwela pele re dira dilo ka tsela yeo re di dirago ka yona ga bjale, re letetšwe ke bokamoso bjo kotsi.

”Lebaka la go ba le Kholofelo

Le gona, Dihlatse tša Jehofa tšeo di gatišago makasine wo, di dumela gore ditiragalo tše dikgolo tšeo di tlago go fetoša lefase di batametše. Lega go le bjalo, di kgodišegile gore go e na le gore ditiragalo tšeo di lebiše bokamosong bjo kotsi, di tla feleletša ka maemo a kgahlišago ao lefase le sa kago la a bona. Ke ka baka la’ng di e-na le kholofelo e bjalo? Ka gobane di bota dikholofetšo tšeo di lego ka Lentšung la Modimo, Beibele. Ela hloko e nngwe ya dikholofetšo tšeo: “Xo se xokae e mobe ó tlo ba a ile; O tlo bôxa lešope, yêna à se xôna. Ba bolêta e tlo ba bôná beng ba naxa; ba tlo thaba ka botlalô bya moláô.”—Psalme 37:10, 11.

Na kholofelo e bjalo ke toro feela? Pele re ka araba potšišo yeo, naganišiša ka taba ye: Nywaga e dikete e fetilego, Beibele e boletše e sa le pele ka mo go nepagetšego ka mathata a mantši ao ga bjale re a bonago a hlasela lefase le batho. Hle bala mangwalo ao a bontšhitšwego sehlogong se se latelago gomme o bapiše seo a se bolelago le seo o se bonago se direga lefaseng. Ge o dutše o dira bjalo, go bota ga gago gore Beibele e bolela e sa le pele ditiragalo tša nakong e tlago ka mo go nepagetšego go tla gola.