Skip to content

Skip to table of contents

OCIPAMA CECELÃLA

Wa Pandikisa Ndaño Lesumuo

Wa Pandikisa Ndaño Lesumuo

1. Momo lie olupale luo Silo lue yukilile onjuela yoku lila?

 CITAVA okuti Samuele wa yeva oku litetela kua kala vimbo lio Silo. Olupale luosi lue yukile onjuela yoku lila. Volonjo viñami mua yevala onjuvungo yoku lila kuakãi lomãla va pesela va isiavo, alume lomãla vavo, okuti lalimue eteke va laikele oku tiuka vali konjo? Tua kũlĩha okuti noke yoku pondiwa kueci ci soka 30.000 kasualali kuyaki, va Isareli va pesela vali ci soka 4.000 kasualali, peka lia va Filisiti.—1 Sam. 4:1, 2, 10.

2, 3. Ocilunga cipi cinene ca nena epese loku imũla ulamba wo vo Silo?

2 Eci cimue ño pokati kovilunga vialua va pita lavio. Omãla vavali Vocitunda Cinene Eli, okuti Hafeni la Finehase, omo va kala olondingãivi, va ambatele ocikasia ci kola covisila oku tunda laco volupale luo Silo. Ocikasia covisila ca enda oku kapiwa vohondo yo Tavernakulu okuti, onembele yimue ya tungiwile ndombalaka, haiyo ya kala ocindekaise cemolẽho lia Suku. Owiñi wa ambataile kuyaki Ocikasia covisila loku sima okuti ci va teyuila, loku va ĩha osande yoku yula uyaki. Pole, va Filisiti va tambula Ocikasia caco kuenda va ponda Hafeni la Finehase.—1 Sam 4:3-11.

3 O tavernakulu yo ko Silo ya sumũlũhile, momo Ocikasia covisila omo ca kala vokuenda kuanyamo alua. Pole, cilo ka cimo vali. Eci Eli a yeva ovina viosi via lingiwa, okuti otembo yaco wa kuata ale 98 kanyamo, wa kupuka komangu yaye kuenje wa fa. Ndatembo yaye wukãi una wa kala ocimbumba, keteke liaco poku cita, wa fa. Osimbu ka tulile omuenyo, wa popia hati: “Ulamba wa va Isareli wa va tunda.” O Silo lalimue eteke nda ya kala vali ndeci ya kala.—1 Sam. 4:12-22.

4. Nye tu ka lilongisa vocipama cilo?

4 Samuele weya oku liyaka ndati lesumuo liaco? Anga hẽ ekolelo liaye lia pamẽle calua okuti nda wa tẽla oku kuatisa owiñi una ka wa kuatele vali eteyuilo lia Yehova? Omo okuti koloneke vilo, tu pondolavo oku pita lovitangi vialua kuenda olonjanja vimue, esumuo li seteka ekolelo lietu, tu kũlĩhĩsi eci tu lilongisila kongangu ya Samuele.

Wa “Lingainga Esunga”

5, 6. Nye Embimbiliya li lombolola ca pita vokuenda kuakũi avali kanyamo, kuenda nye Samuele a linga votembo yaco?

5 Toke petosi eli, Embimbiliya ka li tukula vali Samuele, pole li lombolola ulandu wa tiamẽla Kocikasia ci kola, loku tu lekisa ndomo va Filisiti veya oku kuata ovitangi omo lioku ambata Ocikasia covisila, kuenje va kisikiwa oku ci tiula. Ulandu wa Samuele u molẽha lika noke yeci peya oku pita 20 kanyamo. (1 Sam. 7:2) Nye Samuele a linga vokuenda kuotembo yaco? Embimbiliya li eca etambululo.

Samuele wa kuatisa ndati omanu oku yula epese kuenda esumuo?

6 Olio li lombolola okuti, vokuenda kuakũi avali kanyamo, “ondaka ya Samuele ya amamako oku yevala ku va Isareli vosi.’ (1 Sam. 4:1) Esapulo liaco, li lekisa okuti noke yotembo yaco, Samuele wa fetika oku nyula alupale atatu o ko Isareli okuti, unyamo lunyamo o ñuala ocikanjo cosi oku tetulula ovama, kuenda ovitangi via kala pokati komanu. Noke wa tiukila kimbo liaye ko Rama. (1 Sam. 7:15-17) Eci ci lekisa okuti, Samuele wa kuata upange walua vokuenda kukũi avali kanyamo.

Ndaño okuti Embimbiliya ka lilombolola ovolandu a pita vomuenyo wa Samuele vokuenda kuakũi avali kanyamo, pole tua kolela okuti, wa litumbikile koku vumba Yehova

7, 8. (a) Esapulo lipi Samuele a eca komanu noke yoku pita anyamo akũi avali loku linga upange walua? (b) Omanu va tambulula ndati eci va yeva esapulo lia Samuele?

7 Ovituwa ka via sungulukile kuenda evĩho liomãla va Eli, via nyõla ekolelo liowiñi. Citava okuti, omanu valua va fetika oku fendela oviteka. Pole, noke yakũi avali kanyamo loku linga upange walua, Samuele wa sapuila owiñi hati: “Nda ocili vu kasi loku livela lutima wene wosi oku tiukila ku Yehova, imbipo olosuku viosi via vakualofeka levi via Asitarote ho tiamisi ovitima viene ku Yehova loku u vumba eye lika. Kovaso eye u popeli povaka a va Filisiti.”—1 Sam. 7:3.

8 ‘Ovaka a va Filisiti,’ a kala ndocilemo komanu. Olohoka vio ko Isareli via pita lekundu limue linene, kuenje va Filisiti va fetika oku fũkilisa omanu va Suku, momo ka va kuatele ohele yefetuluinyo. Pole, Samuele wa sapuila owiñi okuti ekalo liaco lia laikele oku pongoloka nda ovo va tiukila ku Yehova. Anga hẽ va kuata onjongole yoku ci linga? Samuele weya oku sanjuka momo omanu va siapo oku fendela oviteka kuenje, “va vumba lika Yehova.” Eye wa laleka omanu kohongele yimue ya lingiwila ko Misipa, okuti olupale lua kala komunda konano yo Yerusalãi. Owiñi wongoloka, kuenje va likandangiya oku lia ndocindekaise coku likekembela akandu avo omo lioku fendela oviteka.—Tanga 1 Samuele 7:4-6.

Va Filisiti eci va mola omanu va Yehova va liongolola omo liesumuo, va simĩle okuti lia kala epuluvi lioku va talisa ohali

9. Epuluvi lipi va Filisiti va kuata, kuenda afendeli va Suku va kala ndati omo liohele yaco?

9 Eci va Filisiti, va yeva okuti va Isareli va kasi oku linga ohongele yimue yinene, va limuisa evelo lioku vondumuhĩla. Kuenje, va tuma olohoka viavo ko Misipa, ha va nyõli afendeli va Yehova. Va Isareli va yeva esapulo liokuti, va kala kohele. Lusumba walua, va pinga ku Samuele oco a va likutilileko. Eye wa ci linga poku eca ovilumba. Vokuenda kuocipito caco ci kola, olohoka via va Filisiti viondumuhĩla o Misipa. Yehova wa tambulula ohutililo ya Samuele. Kuenje onyeño ya Yehova ya wenguka. ‘Keteke liaco, Yehova wa lundula va Filisiti lovindindimo vinene.’—1 Sam. 7:7-10.

10, 11. (a) Momo lie ovindindimo Yehova a tumisa kolohoka via va Filisiti ka via kaile ovilemĩlo viaño? (b) Nye ceyilila kuyaki wa lingiwila oku upisa ko Misipa?

10 Anga hẽ va Filisiti vaco va kala ndotumãla tu tilila ku va inavo poku yeva ovilemĩlo viombela? Lakamue, momo va kala asualali va pama vakuoyaki. Ovilemĩlo viaco, via litepele levi va enda oku yeva. Onjuela yovilemĩlo oyo hẽ ya va saluisa? Eci hẽ ovindindimo via fetika, kilu kua kala alende ale, ele oku totãla kuolomunda okuo kua va saluisa? Ocili, onjuela yaco, ya kokela va Filisiti usumba. Ovina via pongoloka okuti, vana va yonguile oku yula, ovo va yuliwa. Alume vo ko Isareli va tunda ko Misipa, va yula ovanyãli vavo, kuenda va va landula ocinãla calua toke kombuelo yo Yerusalãi.—1 Sam. 7:11.

11 Uyaki waco, wa nena apongoloko anene komanu va Suku. Va Filisiti ka va yakisile vali va Isareli vokuenda kuotembo Samuele a kala onganji. Kuenje, alupale ana a kala peka liovanyãli vomanu va Suku, a tambuiwa.—1 Sam. 7:13, 14.

12. Nye ci lomboloka ondaka yokuti Samuele wa “lingainga esunga,” kuenda ovituwa vipi vio kuatisa oku tambula onima yiwa?

12 Noke yanyamo alua, upostolo Paulu wa kongela Samuele pokati kolonganji lovaprofeto vakuekolelo vana va “lingainga esunga.” (Va Heveru 11:32, 33) Ocili, Samuele wa kuatisa omanu oku linga eci ca sunguluka kovaso a Suku. Ndaño okuti olonjanja vimue wa enda oku yeva esumuo poku linga upange waye, pole omo lioku lekisa epandi lekolelo poku kevelela ku Yehova wa tambula onima yiwa. Eye wa lekisavo olopandu. Noke lieyulo ko Misipa, Samuele wa tunga utala oco owiñi wivaluke ndomo Yehova a va kuatisa.—1 Sam. 7:12.

13. (a) Ovituwa vipi Samuele a kuata tu sukila oku setukula? (b) Vepuluvi lipi ove o sima okuti ca sunguluka oku setukula ovituwa ndevi Samuele a lekisa?

13 Anga hẽ ove o yongolavo oku ‘linga esunga?’ Nda oco, ciwa okuti, o lilongisa oku setukula epandi lia Samuele, umbombe, kuenda ocituwa caye coku eca olopandu. (Tanga 1 Petulu 5:6.) Helie pokati ketu ka sole ovituwa viaco? Samuele osimbu a kala umalẽhe, wa lilongisa ovituwa viwa vina vieya oku u kuatisa oku pandikisa kovitangi via tĩla noke yoku linga ukulu.

“Omãla Vove ka va Endela Volonjila Viove”

14, 15. (a) Esumuo lipi Samuele a liyaka lalio eci a “kuka”? (b) Anga hẽ Samuele wa kala onjali yimue ya sesamẽlele oku u vetela evelo nda Eli? Ci lombolola.

14 Ulandu wa Samuele u moleha konjanja yikuavo okuti otembo yaco wa “kuka” ale. Samuele wa kuata omãla vavali valume, va kala ale akulu okuti, Yoeli kuenda Aviya, vana eye a tukuilile ocikele coku u kuatisa kupange wunganji. Pole, ovo ka va sesamẽlele oku tambula ovikele viaco. Ndaño okuti Samuele wa kala ukuesunga haeye ukuacili, omãla vaye omo liunene woku tumĩla, ca va kokela epela, kuenje va fetika oku pengisa esunga loku tambula ovitukiko.—1 Sam. 8:1-3.

15 Eteke limue, akulu vo ko Isareli, va liyeyela Samuele poku u sapuila vati: “Omãla vove ka va endela volonjila viove.” (1 Sam. 8:4, 5.) Anga Samuele wa kũlĩhĩle eci ca kala oku pita? Ulandu waco ka u ci lombolola. Ca litepa la Eli, ceci okuti Samuele ka kaile isia umue wa sesamẽlele oku u vetela evelo. Yehova wa yambula Eli, momo ka lemẽlele omãla vaye vakuevĩho, kuenda wa va velisilepo calua okuti Suku ci sule. (1 Sam. 2:27-29) Elinga liaco halioko Yehova a sanga ku Samuele.

Samuele wa yula ndati esumuo lioku kuata omãla olondingaĩvi?

16. Ovisimĩlo vipi olonjali via siata oku kuata eci omãla vavo va lekisa esino, kuenda olonjali vi pondola oku sanga ndati elembeleko kongangu ya Samuele?

16 Ulandu waco ka u tukula osõi, esakalalo, ale esumuo Samuele a yeva omo liovilinga vĩvi viomãla vaye. Ocili okuti, olonjali vialua vi pondola oku sokolola ndomo eye a kala. Koloneke vilo vĩvi, omãla valua va siata oku sinĩla olonjali viavo. (Tanga 2 Timoteo 3:1-5.) Olonjali vina vi kasi oku liyaka locitangi caco, vi pondola oku lembelekiwa kuenda oku kuatisiwa longangu yiwa ya Samuele. Eye ka ecelelele okuti ovituwa vĩvi viomãla vaye viu kokela oku liwekapo oku kala ukuesunga. Ivaluka okuti, ndaño olondaka kuenda epindiso ka vi pongolola utima wa siva womãla, ongangu yiwa yolonjali, yi kuete unene woku va longisa. Omo liaco, otembo yosi, olonjali vi kuete epuluvi lioku sanjuisa Isiavo Yehova Suku, ndeci Samuele a linga.

“Tu Nolele Osoma”

17. Akulu vamue vendamba vo ko Isareli va tumĩle Samuele oku linga nye, kuenda Samuele wa kala ndati?

17 Omãla va Samuele ka va sokoluile ovitangi va laikele oku kuata omo liocipululu cavo kuenda usesiame. Akulu vo ko Isareli va sapuila Samuele vati: ‘Kaliye tu nolele osoma ha yi tu viala ndolofeka viosi.’ Anga hẽ poku linga epingilo liaco va likala Samuele? Ocili okuti eye wa kala ale onganji yomanu va Yehova vokuenda kuanyamo alua. Pole, ovo kaliye va yonguile osoma oco yi kale onganyi yavo, ka va yonguile vali uprofeto umue nda Samuele. Olofeka vikuavo, via kuata olosoma viavo, kuenje va Isareli va yonguilevo oku kuata osoma! Oco hẽ Samuele wa kala ndati? Kulandu waco tu tangako ndoco: ‘Ocina caco, ka ca sanjuisile Samuele.’—1 Sam. 8:5, 6.

18. Yehova wa lembeleka ndati Samuele, kuenda wa lekisa ndati okuti va Isareli va linga ekandu linene?

18 Kũlĩhĩsa ndomo Yehova a tambulula eci Samuele a likutililila omo liocitangi caco. Eye wa popia hati: “Yeva cosi omanu va ­popia love momo haveko va ku yanduluka, ame muẽle va njanduluka okuti si lingi vali Soma yavo.” Ku Samuele ca kala elembeleko, pole ku Suku Tõlo, ca kala etombo limue linene! Yehova wa tuma uprofeto oku sapuila va Isareli onima va laikele oku tambula yi tunda koku vialiwa lomunu. Eci Samuele a va sapuila olondaka viosi, ovo vo lipilikila vati: “Oco hacoko. Tu yongola muẽle osoma yi tu viala.” Samuele wa pokola ku Suku yaye, kuenje wa vialeka osoma yina Yehova a nõla.—1 Sam. 8:7-19.

19, 20. (a) Kovina vipi Samuele a pokola kolonumbi via Yehova poku waveka Saulu oco a linge osoma ya va Isareli? (b) Samuele wa kuatisa ndati afendeli va Yehova?

19 Anga hẽ Samuele wa pokola locikumbiti? Eye wa lisiõsiõla? Wa ecelela hẽ okuti vutima waye mu yuka esumuo kuenda ekaka? Omanu valua pamue va kuata ovisimĩlo viaco, pole Samuele havioko ovisimĩlo a kuata. Eye wa waveka Saulu, momo wa limbuka okuti wa nõliwa la Yehova. Kuenje, wa sipula Saulu, ndondimbukiso yoku u yolela kuenda yoku pokola kosoma yokaliye. Noke wa popia lomanu hati: “Vu lete hẽ u Yehova a nõla? Pokati komanu ka pali ukuavo wa lisoka laye.”—1 Sam. 10:1, 24.

20 Samuele wa luluvalela kovituwa viwa viomunu wa nõliwa la Yehova okuti, kakulueya aye hakoko. Eye wa kakatela kesunga lia Suku yaye, okuti ka tiamisilile utima koku taviwa lomanu vakuakupongolola ovisimĩlo. (1 Sam. 12:1-4) Wa tẽlisavo upange waye, poku lungula omanu va Suku, loku va vetiya oku kakatela ku Yehova. Alungulo aye, a petula ovitima viomanu, kuenda owiñi wa pinga ku Samuele oco a va likutilileko ku Yehova. Eye wa eca etambululo eli: “Ci kale kupãla lame cokuti kovaso a Yehova ndinga ekandu lioku liweka oku vu likutilila. Ndu longisi onjila yocili haiyo yesunga.”—1 Sam. 12:21-24.

Ongangu ya Samuele yi tu longisa okuti, tu sukila oku yuvula oku kuata esepa lekaka vutima wetu

21. Ongangu ya Samuele yi pondola oku tu kuatisa ndati okuti eci manji umue a tambula ovikele ka tu sumua?

21 Ove hẽ wa yevele ale esumuo eci omunu umue a tambula ocikele? Ongangu ya Samuele yi tu kuatisa oku yuvula esepa kuenda ocikumbiti. (Tanga Olosapo 14:30.) Suku o kuete upange walua weca onima yiwa, haiwo u nena esanju komanu vaye vakuekolelo.

“Oloneke Viñami o Sumuila Saulu?”

22. Momo lie Samuele a kuatela esunga eci a mola Saulu onjanja yatete?

22 Samuele wa kuata esunga lioku luluvalela kovituwa viwa via Saulu, momo Saulu wa kala omunu umue uwa. Eye wa lepele, haeye wa posokele calua, okuti ndaño wa kuata utõi, wa liketisile kuenda ka kuatele ocipululu kefetikilo. (1 Sam. 10:22, 23, 27) Pole, wa kuata elianjo lioku nõla ovina a yonguile oku linga. (Esin. 30:19) Anga hẽ wa talavaya ciwa lelianjo liaco?

23. Ocituwa cipi ciwa Saulu a pumba, kuenda ndamupi a lekisa epela?

23 Ci sumuisa calua, momo eci omunu umue a fetika oku kemãla, ka liketisa vali. Ka pa pitile otembo yalua, Saulu wa fetika oku lipanda. Eye wa nõlapo oku sinĩla olonumbi via Yehova vina Samuele o sapuilile. Onjanja yimue, Saulu ka kuatele epandi lioku kevelela, kuenje wa eca ocilumba okuti Samuele eye lika wa kuata lomoko yaco. Lutõi walua, Samuele wa pisa elinga lia Saulu, loku u sapuila okuti, uviali ka u kala vali vepata liaye. Saulu wa sukilile oku lilongisila koku lueya kuaye, pole wa amamako lesino liaye.—1 Sam. 13:8, 9, 13, 14.

24. (a) Saulu wa sinĩla ndati Yehova kuyaki a linga la va Amaleke? (b) Saulu wa tambulula ndati eci vo pisa, kuenda cipi ca kala ocisimĩlo ca Yehova?

24 Yehova wa tumĩle Samuele oku sapuila Saulu oco a yake la va Amaleke. Yehova wa handeleka oku ponda soma Agage una wa kala ondingaĩvi. Pole, Saulu ka pondele Agage kuenda ka nyõlele ovikuata via velapo. Eci Samuele o pisa, Saulu wa lekisa ndomo ovituwa viaye via pongoloka. Omo Saulu ka lekisile vali umbombe, ka tavele oku u vetela evelo kuenje, wa fetika oku likala loku li sandela esunga, poku sandiliya oku yuvula ovitangi, loku tatelẽla owiñi. Saulu wa seteka oku yuvula oku yambuiwa poku tatẽlela okuti, onepa yovikuata va punda, yi lumbiwa ku Yehova. Kuenje, Samuele wo sapuila olondaka evi via kũlĩhĩwa calua hati: “Oku pokola kua velapo, oku lumba ku sule.” Samuele wo pisa lutõi walua, loku u sapuila ocisimĩlo ca Yehova cokuti: Usoma wupiwa ku Saulu ha weciwa komunu ukuavo una wo velapo. *1 Sam. 15:1-33.

25, 26. (a) Momo lie Samuele a sumuĩlile Saulu, kuenda Yehova wa pisa ndati uprofeto Waye locisola? (b) Nye Samuele a lilongisa eci a endele konjo ya Jese?

25 Samuele wa sumuĩle calua omo lielinga lia Saulu. Eye wa pita uteke wosi oku pinga ekuatiso ku Yehova vohutililo. Wa lisiõsiõla omo lielinga lia Saulu. Samuele wa muile ovituwa viwa via Saulu, pole cilo cosi ca pua. Momo ulume una a kũlĩhĩle lovituwa viwa, wa pongoloka, kuenda wa yanduluka Yehova. Samuele ka tavele vali oku lisanga la Saulu. Pole, Yehova wa lemẽla Samuele hati: “Oloneke viñami o sumuĩla Saulu? Siti ame ndo pañula okuti ka lingi vali osoma ya va Isareli? Yukisa ombinga yove lulela. . . . Hu tuma ku Jese u Beteleme momo pokati komãla vaye valume opo nda linolẽla osoma.”—1 Sam. 15:34, 35; 16:1.

26 Oku tẽlisiwa kuocipango ca Yehova, ka kua tiamẽlele kekolelo liomanu ka va lipuile haivo va siata oku lueya. Nda omunu umue o linga ukuesino, Yehova o nõla omunu ukuavo oco a tẽlise ocipango Caye. Omo liaco, Samuele wa liwekapo oku sumua omo lia Saulu. Noke Yehova wa tuma Samuele konjo ya Jese ko Beteleme, kuna a sanga omãla valua valume, haivo va posoka. Tunde komõla watete Yehova wa ivaluisa Samuele oco ka ka vanje keposo lio ketimba. (Tanga 1 Samuele 16:7.) Noke va lekisa ku Samuele kuasula, una wa nõliwa la Yehova okuti, Daviti!

Samuele wa limbuka okuti Yehova o kuete unene woku imũla esumuo ale oku potolola ovitangi okuti vi linga esumũlũho

27. (a) Nye ca kuatisa Samuele oku pamisa ekolelo liaye? (b) O tenda ndati ongangu ya Samuele?

27 Samuele kesulilo liomuenyo waye, wa limbuka ciwa okuti, ocisimĩlo ca Yehova coku nõla Daviti oco a piñainye Saulu, ca sunguluka. Saulu puãi, wa sandiliya oku ponda Daviti omo liesepa, kuenda weya oku linga ocisuanji. Daviti wa kuata utõi, ekolelo, loku kakatela kesunga okuti, ovituwa vimue viwa. Ekolelo lia Samuele kesulilo liomuenyo waye, lia pamisiwa calua. Eye wa limbuka okuti Yehova o kuete unene woku imũla esumuo ha li pongoloka esumũlũho. Samuele wa fa, pole wa sia ongangu yiwa okuti wa kala komuenyo kueci ci panda ocita canyamo. Kuenje eci a fa, va Isareli va lila calua. Koloneke vilo, afendeli va Yehova va sukila oku lipula ndoco: ‘Ñasi hẽ oku setukula ekolelo lia Samuele?’

^ Samuele wa ponda Agage. Ci kale soma yaco ondingaĩvi, kumue lepata liaye, lomue wa sesamẽlele oku puluka. Noke yanyamo alua, vepata lia Agage mueya oku citiwa “Hamana u Agagi,” una wa setekele oku kundula afendeli vosi va Suku.—Ester 8:3; tala Ocipama 15 kuenda 16 celivulu lilo.