Skip to content

EKUATISO KEPATA | OLOHUELA

O Yuvula Ndati Oku Tema Omo Liovituwa Vĩvi Viohueli Yove?

O Yuvula Ndati Oku Tema Omo Liovituwa Vĩvi Viohueli Yove?
  •   Citava okuti ove wa lianja; pole ohueli yove yi sole calua oku sokiya ovina viosi osimbu ka vi lingile.

  •   Citava okuti ove ku vangula calua; pole ohueli yove yi sole calua oku linga ukamba kuenda oku kala la vakuavo.

 Anga hẽ ulume ale ukãi wove o kuete ocituwa cimue civĩ ove ku sole? Oku tiamisila lika utima kovina viaco, ci koka ovitangi volohuela. Omo liaco, Embimbiliya li popia okuti, “una amamako oku vangula catiamẽla kondaka yimue o tepa akamba vawa.”—Olosapo 17:9.

 Pole, ku ka ecelele okuti ovituwa vĩvi vi koka ovitangi volohuela viove. Handi vali, lilongisa oku tenda ovituwa viaco lonjila ya sunguluka.

Vocipama cilo

 Onjila ya sunguluka yoku tenda ovituwa vĩvi

 Vovituwa vĩvi viulume ale viukãi wove citava okuti mua kongela ocituwa cimue ci ku komõhisa calua. Kũlĩhĩsa ovolandu atatu:

 Ulume wange wa siata oku linga ovina levando. Eye o cilua calua poku lipongiya nda tu yongola oku tunda. Pole, ocina cimue ciwa ndi sole kokuaye, epandi a siata oku lekisa kokuange! Pamue ndi tema omo lioku lenda kuaye, pole eci ocina cimue ndi sole calua kokuaye.”—Chelsea.

 Ukãi wange o sole calua oku sokiya ovina viosi osimbu ka vi lingile; eye o liyeva ciwa poku linga ovina viaco, pole ocituwa caco ci koka onyeño. Handi vali, omo liocituwa caco, eye wa siata oku ivaluka ovina viosi.”—Christopher.

 Ulume wange o kasi ndu okuti ka kapeleko ovina, eci ci ndi sumuisa calua. Pole ocituwa caco ci ndi vetiya oku u sola. Ndi komõha calua poku mola uloño a kuete woku amamako oku ũha ndaño vapuluvi ana okuti tu kuete ovitangi.”—Danielle

 Ci kaile manji Chelsea, Christopher kuenda Danielle, va lilongisa okuti ovituwa viwa ale vĩvi viohueli yavo, olonjanja vialua vi tiamisiwila koku litepa kuovituwa vimuamue. Ndeci okuti ka citava oku yuvula onepa yimue yocingangu, ove ka citava oku yuvulavo onepa yimue yocituwa cĩvi okuti, ku pumbi onẽle yikuavo yiwa.

 Ocili okuti ovituwa vimue vĩvi ka vi kuete onele yiwa. Ndeci, Embimbiliya li popia okuti, omanu vamue va “tema lonjanga.” (Olosapo 29:22) Omo liaco, omunu o sukila oku likolisilako oco a siepo “ocikumbiti cosi, onyeño, oku tema, onjuela, olondaka vioku pembula kuenda ovina viosi ka via sungulukile.” aVa Efeso 4:31.

 Pole, nda ocituwa cimue ci ku sumuisa, kuama onumbi Yembimbiliya yokuti: “Amamiko oku likapako omunu lukuavo, . . . nda umue o kuetele ondaka ukuavo.”—Va Kolosai 3:13.

 Handi vali, seteka oku limbuka onele yiwa yocituwa caco cĩvi. Citava okuti, ocituwa caco oco ca ku vetiya oku sola ulume wove ale ukãi wove. Ulume umue o tukuiwa okuti Joseph wa popia hati: “Oku tiamisila utima kovituwa vĩvi, ci sokisiwa loku luluvalela lika kosungu yewe limue liondiamante okuti, ku tiamisila utima keposo liondiamante yaco.”

 Onumbu yoku sapela

 Catete, omunu lomunu a tambulule apulilo a kuãimo. Noke, sapeli eci catiamẽla katambululo aco.

  •   O sima hẽ okuti ocituwa cimue cĩvi culume wove ale cukãi wove, ci kasi oku koka ovitangi volohuela? Cipi ocituwa caco?

  •   Ocituwa caco ci koka ohele ale ci ku sumũisa ño?

  •   Ocituwa caco cĩvi ci kuete hẽ onele yimue yiwa? Onele yaco yipi? Momo lie o solele onele yaco yiwa?

a Tanga ovipama losapi, “Ndomo o Likandangiya Konyeño,” “Como Evitar Ferir Com Palavras” kuenda “Como Parar De Discutir.”