Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Kɛ Ɔkɛyɛ Na Meanwu Nɔhalɛ Ɛzonlenlɛ Ɛ?

Kɛ Ɔkɛyɛ Na Meanwu Nɔhalɛ Ɛzonlenlɛ Ɛ?

Baebolo ne bua kɛ

 Mɔɔ Baebolo ne fa ndonwo ahile ngakyile mɔɔ wɔ menli mɔɔ wɔ nɔhalɛ ɛzonlenlɛ nu nee menli mɔɔ wɔ adalɛ ɛzonlenlɛ nu la, ɔhanle kɛ: “Bɛ ma ne mɔ a bɛbava bɛanwu bɛ a. Bɛntete vanye ma wɔ kolokolonyɛma zo yɛɛ bɛntete feege wɔ evileni zo, ɔnle zɔ ɔ?” (Mateyu 7:16) Kɛ mɔɔ ɛbalua ma mɔɔ vanye so la azo wɔanwu ye kɛ ɔle ngakyile ɔfi mbowule nwo la, zɔhane ala a ɛbahola wɔanwu ngakyile mɔɔ wɔ adalɛ ɛzonlenlɛ nee nɔhalɛ ɛzonlenlɛ nu ɔlua ma mɔɔ ɔso anzɛɛ ninyɛne ɛhye mɔ azo.

  1.   Nɔhalɛ ɛzonlenlɛ ngilehilelɛ ne gyi Baebolo nu nɔhalɛ ne azo na tɛ sonla nrɛlɛbɛ zo ɔ. (Dwɔn 4:24; 17:17) Nɔhalɛ edwɛkɛ ne bie a le ɛkɛla ne nee dahuu ngoane wɔ paladaese nwo anyelazo ne. (Edwɛndolɛ 37:29; Ayezaya 35:5, 6; Yizikeɛle 18:4) Eza ɔkpa adalɛ ɛzonlenlɛ nwo ɛdanlɛ.​—Mateyu 15:9; 23:27, 28.

  2.   Nɔhalɛ ɛzonlenlɛ boa awie mɔ maa bɛnwu Nyamenle na eza ɔkilehile bɛ ɔmaa bɛnwu ye duma Gyihova ne. (Edwɛndolɛ 83:18; Ayezaya 42:8; Dwɔn 17:3, 6) Ɔngilehile kɛ Nyamenle anwo edwɛkɛ bo ɛdelɛ yɛ se anzɛɛ ɔ nee yɛ avinli twe, emomu ɔkilehile kɛ ɔkpondɛ kɛ yɛyɛ ɔ gɔnwo mɔ.​—Gyemise 4:8.

  3.   Nɔhalɛ ɛzonlenlɛ maa ɔda ali kɛ Gyisɛse Kelaese a le awie mɔɔ Nyamenle balua ɔ nwo zo alie ngoane a. (Gyima ne 4:10, 12) Menli mɔɔ wɔ nu la di Gyisɛse mɛla zo na bɛbɔ mɔdenle kɛ bɛbali ye neazo ne azo.​—Dwɔn 13:15; 15:14.

  4.   Menli mɔɔ wɔ nɔhalɛ ɛzonlenlɛ nu la fa bɛ adwenle sie Nyamenle Belemgbunlililɛ ne azo kɛ yemɔ ala a le alesama anyelazo a. Menli mɔɔ wɔ nu la ka Belemgbunlililɛ ɛhye anwo edwɛkɛ kile awie mɔ.​—Mateyu 10:7; 24:14.

  5.   Nɔhalɛ ɛzonlenlɛ maa menli anwosesebɛ kɛ bɛhulo awie mɔ. (Dwɔn 13:35) Ɔkilehile menli kɛ bɛbu awie biala na bɛlie bɛ bɛdo nu. (Gyima ne 10:34, 35) Ɛlɔlɛ mɔɔ menli mɔɔ wɔ nu la lɛ la ati bɛngɔ konle.​—Maeka 4:3; 1 Dwɔn 3:11, 12.

  6.   Nɔhalɛ ɛzonlenlɛ ɛnlɛ ɛsɔfoma mɔɔ bɛtua bɛ kakɛ yɛɛ ɔnva ɛzonlenlɛ nu amodinli mgbole mgbole ɔmmaa menli mɔɔ li bɛ nyunlu la.​—Mateyu 23:8-12; 1 Pita 5:2, 3.

  7.   Nɔhalɛ ɛzonlenlɛ ɛngyinla afoa biala wɔ maanyɛlɛ nu. (Dwɔn 17:16; 18:36) Noko akee, menli mɔɔ wɔ nu la bu maanle mgbanyima na bɛdi bɛ mɛla zo wɔ ɛleka mɔɔ bɛwɔ la kɛ mɔɔ Baebolo ne ka la: “Bɛva Siza ɛdeɛ bɛmaa Siza [ɔgyi ɛkɛ ɔmaa arane mgbanyima], na bɛva Nyamenle ɛdeɛ bɛmaa Nyamenle.”​—Maake 12:17; Wulomuma 13:1, 2.

  8.   Nɔhalɛ ɛzonlenlɛ ka awie ɛbɛlabɔlɛ, ɔnle amaamuo bie anzɛɛ debie mɔɔ bɛyɛ ala. Nuhua menli ne fa Baebolo ngyinlazo mɔɔ kpogya la bɔ bɛ ɛbɛla. (Ɛfɛsɛsema 5:3-5; 1 Dwɔn 3:18) Kɛ anrɛɛ bɛbamaa Nyamenle ɛzonlenlɛ ayɛ se amaa bɛ la, bɛfa anyelielɛ bɛsonle “anyelielɛ Nyamenle ne.”​—1 Timote 1:11.

  9.   Menli mɔɔ wɔ nɔhalɛ ɛzonlenlɛ nu la anwo ɛnrɛzo. (Mateyu 7:13, 14) Fane dɔɔnwo ne ala bɛmbu menli mɔɔ wɔ nɔhalɛ ɛzonlenlɛ nu la, bɛgolo bɛ nwo na bɛkpɔ bɛ ɔluakɛ bɛyɛ mɔɔ Nyamenle kulo la ati.​—Mateyu 5:10-12.

Ɛnrɛhola ɛnrɛgyinla ‘wɔ nganeɛdelɛ zo’ ɛnrɛnwu nɔhalɛ ɛzonlenlɛ

 Esiane wɔ nu kɛ yɛbahɔ ɛzonlenlɛ bie anu ɔlua kɛzi ɔmaa yɛte nganeɛ la ati. Baebolo ka mekɛ bie mɔɔ menli “bɛaboɔboa kilehilevolɛma anloa bɛamaa bɛ nwo bɛamaa bɛahoto bɛ nzo nu” la anwo edwɛkɛ. (2 Timote 4:3) Mɔɔ nee ɛhye le ngakyile, Baebolo ne maa yɛ anwosesebɛ kɛ yɛli “ɛzonlenlɛ mɔɔ anwo te na evinli biala ɛnle nwo wɔ yɛ Ze Nyamenle anyunlu la” anzi, saa bɔbɔ menli dɔɔnwo anye ɛnlie nwo a.​—Gyemise 1:27; Dwɔn 15:18, 19.