Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

O Swanetše go Laya Bana ba Gago Bjang?

O Swanetše go Laya Bana ba Gago Bjang?

“Ke be ke dutše ke theeditše ka go fela pelo modumo wa koloi e nngwe le e nngwe yeo e fetago ka tsela. Le e be e le lekga la boraro la ge Jordan a sa boa gae ka nako yeo a e beetšwego. Ke ile ka ipotšiša gore: ‘A ka ba a le kae? Na e ka ba o bothateng? Na e ka ba o na le taba gore re tshwenyegile ka yena?’ Ge a fihla ke be ke šetše ke thoma go ntšha muši ka dinko.”GEORGE.

“Morwedi wa ka o ile a goeletša gabohloko moo ke ilego ka tšhoga. Ge ke retologa ke mo lebelela ke ile ka mmona a itshwere hlogo a lla. Moratho wa gagwe wa mošemane wa nywaga e mene o be a mmethile.”—NICOLE.

Natalie, e lego morwedi wa rena wa nywaga e tshela o ile a re: “‘Ga se ka utswa palamonwana. Ka mahlwana a gagwe a matala a bolela eka ga a na molato o itše: ‘Ke e topile.’ Go gana ga gagwe ka kgodišego go ile gwa re kweša bohloko kudu ra ba ra lla. Re be re tseba gore o bolela maaka.”—STEPHEN.

GE E BA o le motswadi, na le wena o kile wa ba le maikwelo a batswadi ba go boletšwego ka bona ka mo godimo? O ka ipotšiša gore ge o lebeletšane le maemo a bjalo, o ka laya ngwana wa gago bjang, goba ge e ba ruri o swanetše go mo laya? Na ke phošo go laya bana ba gago?

TAYO KE ENG?

Ka Beibeleng, lentšu go ‘laya’ ga se lehlalosetša gotee la go otla. Ge e le gabotse go laya go tswalana le go hlahla, go ruta le go phošolla. Le ka mohla ga go tswalane le go tlaiša goba go ba sehlogo.—Diema 4:1, 2.

Tayo ya batswadi e ka swantšhwa le go lema serapana. Molemi o lokiša mmu, a o nošetša, a fepa dibjalo ke moka a di šireletša gore di se jewe ke dikhunkhwane le sekoro. Ge sebjalo se dutše se gola, molemi a ka nyaka go se sega gabotse go se thuša go gola ka mokgwa wa maleba. Molemi o lemoga gore go diriša ka šedi mekgwa e fapafapanego ya go hlokomela sebjalo go tla mo thuša go tšweletša sebjalo seo se phetšego gabotse. Ka mo go swanago, batswadi ba hlokomela bana ba bona ka ditsela tše dintši. Eupša ka dinako tše dingwe ba swanetše go nea tayo—yeo go swana le go sega sebjalo gabotse, go ka phošollago ditshekamelo tše fošagetšego e sa le ka pela gomme gwa thuša ngwana go gola ka tsela ya maleba. Lega go le bjalo, go sega sebjalo gabotse go swanetše go dirwa ka šedi go sego bjalo se ka hwa. Ka mo go swanago, tayo ya batswadi e swanetše go newa ka lerato.

Modimo yoo go bolelwago ka yena ka Beibeleng, Jehofa o beela batswadi mohlala o mobotse wa go laya bana. Tayo yeo Jehofa a e neago barapedi ba gagwe bao ba mo kwago ba mo lefaseng ke e holago le e kgahlišago yeo e dirago gore mafelelong ba ‘rate tayo.’ (Diema 12:1) Ba “swarelela tayong” gomme ‘ga ba e tlogele.’ (Diema 4:13) O ka thuša ngwana wa gago go amogela tayo ka go ekiša dikarolo tše tše bohlokwa tše tharo tšeo Modimo a di latelago ge a nea tayo: tšona ke (1) tayo e lerato, (2) e nago le tekatekano le (3) e sa fetofetogego.

 TAYO E LERATO

Lerato ke motheo le tutuetšo ya Modimo ge a nea tayo. Beibele e re: “Jehofa o kgalema yo a mo ratago, go etša ge tate a kgalema morwa wa gagwe yo a mo ratago.” (Diema 3:12) Go oketša moo, Jehofa ke “Modimo yo a gaugelago le yo a šokelago, yo a diegago go galefa.” (Ekisodo 34:6) Ka baka leo, Jehofa le ka mohla a ka se re tlaiše goba go ba sehlogo. A ka se tsoge a dirišitše mantšu a re hlabago, go dula a re swayaswaya diphošo goba go re gegea, e lego dilo tšeo di ka re gobatšago “bjalo ka ge eka o hlaba ka tšhoša.”—Diema 12:18.

THEETŠANG

Ke therešo gore ga go kgonege gore batswadi ba ekiše mohlala o phethagetšego wa Modimo wa go itshwara. Ka dinako tše dingwe kgotlelelo ya gago e ka lekega, eupša ka nako yeo e thata dula o gopola gore kotlo yeo e newago motho a galefile e a gatelela, ke e feteletšego e bile e ka se hole ka selo. Go oketša moo, ge e ba o otla ngwana e le ge o galefile goba o ferekane seo ga se tayo le gatee. Ke go palelwa ke go bontšha boitshwaro.

Ka lehlakoreng le lengwe, ge e ba o laya ngwana ka lerato le boitshwaro, go ka direga gore a go kwe. Ela hloko kamoo George le Nicole, e lego batswadi ba babedi bao go boletšwego ka bona pejana ba ilego ba swaragana le maemo a bana ba bona.

RAPELANG

“Ge Jordan mafelelong a fihla gae, nna le mosadi wa ka re be re tuka bogale, eupša re ile ra leka go itshwara ge re dutše re mo theeditše a re hlalosetša mabaka a gagwe. Ka ge e be e šetše e le bošego kudu, re ile ra phetha ka gore re tla boledišana gape mesong. Re ile ra rapela mmogo ke moka ra yo robala. Letšatšing le le latelago, re be re šetše re kokobetše gore re ka boledišana ka taba ye re theošitše maswafo le gore re fihlelele pelo ya morwa wa rena. O ile a kwešiša melao yeo re mmeetšego yona ke moka a ipona molato. Re ile ra lemoga gore ge e ba re be re ka kitimela go araba re sa galefile go be go ka se hole. Ge mogato wa rena wa pele e le go theetša, gantši dilo di sepela gabotse.”—George.

BOLELANG

“Ke be ke befedišitšwe ke go bona ge morwa wa ka a dirile selo sa go hloka tlhaologanyo sa go gobatša kgaetšedi a’gwe. Go e na le gore ke bontšhe gore ke tenegile ka yona nako yeo, ke ile ka mo rakela phaphošing ya gagwe ka ge ke be ke galefile kudu gore nka dira phetho. Ka morago ga ge ke phohletše, ke ile ka mo hlalosetša ke tiišitše gore bošoro ga se selo se sebotse gomme ka mmontšha kamoo a gobaditšego kgaetšedi ya gagwe ka gona. Mokgwa wo o ile wa mo thuša. O ile a kgopela kgaetšedi ‘agwe tshwarelo a ba a mo gokarela.”Nicole.

Ee, tayo ya maleba le ge e akaretša go nea kotlo, ka mehla e dirwa ka lerato.

 TAYO E NAGO LE TEKATEKANO

Tayo ya Jehofa ka mehla e newa ka ‘tekanyo e swanetšego.’ (Jeremia 30:11; 46:28) O hlahloba maemo ka moka go akaretša le ao a sego molaleng. Batswadi ba ka dira bjang se se swanago? Stephen, yo go boletšwego ka yena mathomong o hlalosa gore: “Le ge re be re kwele bohloko e bile re sa kwešiše lebaka leo Natalie a bego a gana ka kgodišego gore yena ga se a tšea palamonwana, re ile ra leka go ela hloko nywaga ya gagwe le tsela yeo a naganago ka yona.”

Monna wa Nicole e lego Robert, le yena o ile a leka go ela hloko maemo ka moka. Ge bana ba etšwa tseleng, nako le nako o be a ipotšiša gore: ‘Na e ka ba selo se se diragetše gatee goba ke mokgwa woo o diregago ka mehla? Na ngwana o lapile goba ga a ikwe gabotse? Na e ka ba boitshwaro bja gagwe ke leswao la bothata bjo itšego?’

Batswadi bao ba nago le tekatekano ba lemoga gore bana ba bona ga se batho ba bagolo. Moapostola wa Mokriste Paulo o lemogile taba ye ge a be a ngwala gore: “Ge ke be ke le ngwana, ke be ke bolela bjalo ka ngwana, ke nagana bjalo ka ngwana.” (1 Bakorinthe 13:11) Robert o re: “Selo setee seo se nthušago gore ke lebelele dilo ka leihlo le lebotse gomme ke pheme go tšeega maikwelo, ke go ikgopotša dilo tšeo ke bego ke di dira ge ke be ke sa le mošemanyana.”

Ke gabohlokwa gore o be le pono e swanetšego ka dilo tšeo o letetšego gore ngwana wa gago a di dire le gona ka nako e swanago o se ke wa lokafatša goba wa thekga boitshwaro bjo bo fošagetšego goba mekgwa e sa lokago. Go ela hloko dilo tšeo ngwana wa gago a di kgonago, mafokodi gotee le maemo a mangwe go tla kgonthišetša gore tayo yeo o mo fago yona e na le tekatekano.

TAYO E SA FETOFETOGEGO

Maleaki 3:6 e re: “Ke nna Jehofa; ga se ka fetoga.” Bahlanka ba Modimo ba bota therešo ye e bile ba ikwa ba šireletšegile ka go tseba se. Bana le bona ba swanetše go tseba gore tayo ya gago ga e fetofetoge. Ge e ba ditaelo tša gago di laolwa ke maikwelo a gago, bana ba gago ba ka gakanega le go ferekana.

Gopola gore Jesu o itše: “Anke ee’ ya lena e be ee, ‘aowa’ ya lena e be aowa.” Mantšu a a sa dutše a šoma le go batswadi. (Mateo 5:37) Naganišiša ka seo o se bolelago pele o laya bana ba gago ka gore o tla ba nea kotlo e itšego ge e ba ruri o se wa ikemišetša go dira sona selo seo. Ge e ba o ba laya ka gore o tla dira se itšego ge e ba ba sa itshware gabotse, kgonthišetša gore o a se latela.

Go bohlokwa gore batswadi ba boledišane le bana gabotse gore ba kgone go ba nea tayo e sa fetofetogego. Robert o hlalosa gore: “Ge e ba bana ba rena ba ka dira gore ke dumele selo seo mosadi wa ka a ba boditšego gore ba se se dire gomme ka lemoga seo, ke fetola seo ke se dumetšego gore ke eme le mosadi wa ka.” Ge e ba batswadi ba sa dumelelane ka tsela yeo ba ka swaraganago le boemo bjo itšego ka yona, go kaone gore ba boledišane ka boemo bjoo ka sephiring ke moka ba fihlelele phetho yeo ba dumelelanago ka yona.

TAYO E BOHLOKWA

Ge e ba o ekiša tayo ya Jehofa e lerato, e nago le tekatekano le e sa fetofetogego, o ka kgodišega gore maiteko a gago a tla hola bana ba gago. Tlhahlo ya gago e lerato e ka ba thuša gore ba gole, ba be le boikarabelo le go ba le tekatekano. Ka ge Beibele e re: “Tlwaetša mošemane go ya ka tsela yeo a swanetšego go sepela ka yona; le ge a tšofetše, a ka se e lahle.”—Diema 22:6.