Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Lefase Leo le se Nago Kgethollo—Le tla ba Gona Neng?

Lefase Leo le se Nago Kgethollo—Le tla ba Gona Neng?

“GO NA le seo ke se dumago.” Nywageng e 50 e fetilego, ka August 28, 1963, moetapele wa ditshwanelo tša batho wa Amerika e lego Martin Luther King yo monyenyane, o ile a bolela mantšu ao polelong ya gagwe yeo e tumilego kudu. A diriša mantšu ao a gogelago, King o ile a bolela seo a se dumago, goba kholofelo ya gagwe, ya gore ka letšatši le lengwe batho ba be ba tla thabela bophelo bjo bo se nago kgethollo ya semorafo. Gaešita le ge a ile a botša batho ba United States dikholofelo tša gagwe, molaetša wa seo a se dumago o ile wa amogelwa ke batho ba ditšhabeng tše dintši.

Martin Luther King yo monyenyane a nea polelo ya gagwe ya mabapi le ditshwanelo tša batho

Dikgwedi tše tharo ka morago ga polelo ya King, ka November 20, 1963, dinaga tše fetago tše 100 di ile tša amogela Kgoeletšo ya Ditšhaba tše Kopanego ya Mabapi le go Fedišwa ga Dibopego ka Moka tša Kgethollo ya Semorafo. Dikgoeletšo tše dingwe tša lefase ka moka di ile tša amogelwa nywagasomeng e latetšego. Ka ntle le pelaelo, maiteko ao ka moka a holago a rotoša potšišo e rego, Mafelelo e bile afe?

Ka March 21, 2012, Mongwaledipharephare wa Ditšhaba tše Kopanego Ban Ki-moon o itše: “Go na le dikgwerano tše dintši tše bohlokwa gotee le ditlabakelo—gotee le thulaganyo ya lefase ka moka—tša go thibela le go fediša kgethollo ya semorafo, go hloya le go boifa bašele le mekgwa e swanago le yeo ya go se kgotlelele ba bangwe. Lega go le bjalo, kgethollo ya semorafo e sa dutše e tlaiša batho ba dimilione lefaseng ka moka.”

Gaešita le dinageng tšeo go tšona go tšwetšwego pele tabeng ya go thibela kgethollo ya semorafo le ya mehuta e mengwe, go sa dutše go rotoga potšišo e rego: Na ruri diphetogo tšeo di fedišitše maikwelo a tseneletšego a batho goba di fo ba di dirile gore batho ba ute maikwelo ao? Ba bangwe ba dumela gore ge e le gabotse diphetogo tšeo di fo ba di thibela go hlaola ba bangwe, eupša di ka ba di se na matla a go fediša kgethollo. Ka baka la’ng? Ka gobane go hlaola ba bangwe ke tiro yeo e ka bonwago gomme motho a otlwa ka molao, mola kgethollo e tswalana le dikgopolo gotee le maikwelo tša batho tša ka gare, tšeo go sego bonolo go di laola.

Ka baka leo, boiteko le ge e le bofe bja go fediša kgethollo ga bo a swanela go fo thibela ditiro tša kgethollo eupša gape bo swanetše go fetoša tsela yeo ka yona motho a naganago e bile a ikwago ka batho ba morafo o mongwe. Na ruri se se ka dirwa? Ge e ba go le bjalo, se ka dirwa bjang? Anke re hlahlobeng dikanegelo tša kgonthe tšeo di tla re thušago go bona gore ga se feela gore batho ba ka kgona go fetoga eupša le gore go na le seo se ka ba thušago go dira bjalo.

BEIBELE E BA THUŠITŠE GO FENYA KGETHOLLO

“Ke ikwa ke lokologile ditlemong tša kgethollo.”—Linda

Linda: Ke belegetšwe Afrika Borwa. Ke be ke lebelela Maafrika Borwa a mangwe ao e sego makgowa e le a nyatšegago, a sa rutegago le ao a sa botegego e bile e fo ba bahlanka ba makgowa. Ke be ke ena le moya wa kgethollo eupša ke sa lemoge seo. Lega go le bjalo, kgopolo yeo e ile ya fetoga ge ke be ke thoma go ithuta Beibele. Ke ile ka ithuta gore “Modimo ga a bebe sefahlego” le gore pelo e bohlokwa kudu go feta mmala wa letlalo la rena goba leleme leo re le bolelago. (Ditiro 10:34, 35; Diema 17:3) Lengwalo la Bafilipi 2:3 le ile la nthuša go bona gore ge e ba ke be ke lebelela batho ba bangwe ka moka ba mpheta ka bogolo, ke be ke tla kgona go fenya kgethollo. Go phela ka melao ya motheo ya Beibele e swanago le ye go nthušitše gore ke kgahlegele batho ba bangwe go sa šetšwe gore ke ba mmala ofe. Ga bjale ke ikwa ke lokologile ditlemong tša kgethollo.

“Ke ile ka bona kamoo Modimo a lebelelago batho ka gona.”—Michael

 Michael: Ke goletše lefelong leo go lona go bego go na le Maaustralia a mantši a makgowa, gomme ke ile ka ba le kgethollo e matla ka Maasia, kudukudu Machina. Ge ke be nka bona motho yo a swanago le Moasia ke sepela ka koloi, ke be ke bula lefasetere gomme ka mo roga ka gore, “Eya ga geno Moasia tena!” Ka morago ge ke be ke thoma go ithuta Beibele, ke ile ka bona kamoo Modimo a lebelelago batho ka gona. O ba rata go sa šetšwe moo ba tšwago gona le ponagalo ya bona. Ke ile ka kgongwa ke lerato le gomme lehloyo la ka la fetoga lerato. Go dira phetogo e kgolo gakaalo go a makatša. Ga bjale ke thabela go gwerana le batho ba tšwago dinageng gotee le ditšong ka moka. Se se dirile gore ke be le pono e bulegilego ka bophelo gomme se mphile lethabo le legolo.

“Ke ile ka beakanya monagano wa ka gomme ka dira khutšo.”—Sandra

Sandra: Mma o be a etšwa Umunede kua Delta State, Nigeria. Lega go le bjalo, lapa la gabo tate le tšwa Edo State gomme le bolela Seesa. Ka baka la go se swane mo, mma o ile a lebeletšana le kgethollo e tseneletšego ka lapeng la gabo tate go fihlela a hlokofala. Ka gona ke ile ka ikana gore ke be nka se iše felo ka motho le ge e le ofe yo a bolelago Seesa le gore nka se tsoge ke nyalane le monna le ge e le ofe yo a tšwago Edo State. Eupša ge ke be ke thoma go ithuta Beibele, ke ile ka thoma go bona dilo ka tsela e fapanego. Ka ge Beibele e re Modimo ga a bebe sefahlego le gore motho le ge e le ofe yo a mmoifago o a amogelega go yena, gona nna ke mang gore ke hloye batho ka baka la morafo wa gabo bona goba leleme leo ba le bolelago? Ke ile ka beakanya monagano wa ka gomme ka dira khutšo le ba lapa la gabo tate. Go diriša melao ya motheo ya Beibele go mphile lethabo le khutšo ya monagano. Gape go nthušitše gore ke phedišane le ba bangwe go sa šetšwe gore ke ba setšo sefe, morafo ofe, leleme lefe goba gore ke ba setšhaba sefe. Go thwe’ng ka monna yo ke nyalanego le yena? O tšwa Edo State e bile o bolela Seesa!

Ke ka baka la’ng Beibele e kgonne go thuša batho ba gotee le ba bangwe go fenya lehloyo le kgethollo tšeo di tsemilego medu? Ke ka gobane Beibele ke Lentšu la Modimo. E na le matla a go fetoša tsela yeo ka yona motho a naganago le go ikwa ka ba  bangwe. Go feta moo, Beibele e bontšha selo se sengwe seo se nyakegago bakeng sa go fediša kgethollo ka moka.

MMUŠO WA MODIMO O TLA FEDIŠA KGETHOLLO KA MOKA

Le ge tsebo ya Beibele e ka thuša batho go laola le go tumola maikwelo a tsemilego medu, fela go na le dilo tše pedi tšeo di swanetšego go lokišwa pele kgethollo e ka fedišetšwa sa ruri. Sa pele, go na le sebe le go se phethagale. Beibele e bolela ka go lebanya gore: “Ga go na motho yo a sa dirego sebe.” (1 Dikgoši 8:46) Ka gona, go sa šetšwe gore re leka ka matla gakaakang, re lebeletšane le ntwa ya ka gare yeo e swanago le ya moapostola Paulo, yo a ngwadilego gore: “Ge ke kganyoga go dira se se lokilego, se sebe se gona go nna.” (Baroma 7:21) Ka gona, nako le nako, pelo ya rena e sa phethagalago e tla boela “[dikeleletšong] tše di gobatšago” tšeo di ka lebišago kgethollong.Mareka 7:21.

Sa bobedi, go na le tutuetšo ya Sathane Diabolo. Beibele e mo hlalosa e le “mmolai” e bile e re o “[timetša] lefase ka moka.” (Johane 8:44; Kutollo 12:9) Seo se hlalosa lebaka leo ka lona kgethollo e apareditšego gakaakaa gotee le lebaka leo go bonagalago batho ba se na seo ba ka se dirago go fediša kgethollo, polao ya molokwanarite gotee le dibopego tše dingwe tša go se kgotlelelane ga merafo, madumedi le maemo a tša leago.

Ka baka leo, pele kgethollo e ka fedišetšwa sa ruri, go swanetše go fedišwe sebe, go se phethagale le tutuetšo ya Sathane Diabolo. Beibele e bontšha gore Mmušo wa Modimo o tla dira sona seo.

Jesu Kriste o rutile balatedi ba gagwe gore ba rapele Modimo ka mantšu a: “Mmušo wa gago a o tle. Thato ya gago a e direge le mo lefaseng bjalo ka ge e direga legodimong.” (Mateo 6:10) Mmušo wa Modimo ke wona o tlago go fediša ditiro ka moka tša go hloka toka—go akaretša le dibopego ka moka tša go se kgotlelelane le kgethollo.

Ge Mmušo wa Modimo o etla gomme o laola dilo ka moka lefaseng, Sathane o tla ‘tlengwa,’ goba go thibelwa ka mo go feletšego, e le gore ‘a se ke a hlwa a timetša ditšhaba.’ (Kutollo 20:2, 3) Ka nako yeo go tla ba le “lefase le lefsa,” goba lekoko la batho, leo ‘toko e tlago go aga’ go lona. *2 Petro 3:13.

Bao ba phelago lekokong leo le lokilego la batho ba tla dirwa ba phethagetšego, ba se sa ba le sebe. (Baroma 8:21) Bjalo ka balata ba Mmušo wa Modimo, ‘ba ka se gobatše goba ba senya.’ Ka baka la’ng? “Ka gobane lefase le tla tlala tsebo ya Jehofa go etša ge meetse a khurumeditše lewatle.” (Jesaya 11:9) Ka nako yeo, batho ka moka ba tla ithuta ka ditsela tša Jehofa Modimo le go ekiša semelo sa gagwe sa go bontšha lerato. Se ruri se tla bolela go fela ga kgethollo ka moka, “gobane Modimo ga a bebe sefahlego.”—Baroma 2:11.

^ ser. 17 Bakeng sa tsebišo e oketšegilego mabapi le Mmušo wa Modimo le seo o tlago go se dira kgauswinyane, bona dikgaolo 3, 8 le 9 tša puku ya Ke Eng Seo ge e le Gabotse Beibele e se Rutago? yeo e gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa.