Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

 TABA YA LETLAKALA LA KA NTLE: LEFASE LEO LE SE NAGO KGETHOLLO—LE TLA BA GONA NENG?

Kgethollo—Bothata bja Lefase ka Moka

Kgethollo—Bothata bja Lefase ka Moka

JONATHAN, Mokorea yo a belegetšwego Amerika, o ile a lebeletšana le kgethollo ya semorafo e sa le ngwana. Ge a dutše a gola, o ile a tsoma lefelo leo go lona batho ba bego ba ka se mo ahlole go ya ka ponagalo ya sefahlego goba morafo wa gabo. O ile a ba ngaka toropong ya ka leboa la Alaska, U.S.A., moo ba bantši ba balwetši ba gagwe ba bego ba swana le yena ka ponagalo. O be a holofela gore mohlomongwe moo, diphefong tšeo di tonyago tša Arctic Circle, o be a tšhabetše diphefo tšeo di tonyago le go feta tša kgethollo.

Kholofelo le ge e le efe yeo a bego a ena le yona e ile ya šwalalanywa ke ge a be a alafa mosadi wa nywaga e 25. Ge molwetši yoo a phafoga ka morago ga go idibala ka nako e telele, o ile a lebelela Jonathan sefahlegong gomme a mo roga ka bogale, e le ge a utolla lehloyo la gagwe leo le tseneletšego ka Makorea. Ge e le Jonathan, tiragalo yeo e ile ya mo gopotša gabohloko gore maiteko ka moka ao a a dirilego a go hudugela bathong bao a swanago le bona ga se a ka a mo dira gore a tšhabele kgethollo.

Phihlelo ya Jonathan e gatelela therešo e nyamišago.  Kgethollo e hwetšwagala gohle lefaseng. Go bonagala kgethollo e le gohle moo batho ba lego gona.

Lega go le bjalo, go sa šetšwe go ata ga kgethollo, batho ba bantši ba akgofela go e sola. Se ruri se a makatša. Go tla bjang gore selo seo se sa ratwego gakaakaa ka nako e swanago e be seo se apareditšego kudu? Go bonagala batho ba bantši bao ba ganetšago kgethollo ba palelwa ke go lemoga gore ba na le yona. Na go ka ba go le bjalo ka wena? O be o ka araba potšišo yeo bjang?

TABA E KGOMAGO MOTHO YO MONGWE LE YO MONGWE

Go sa šetšwe gore re lemoga seo goba go se bjalo, go thata gore re lemoge ge e ba re ena le mehuta e itšego ya kgethollo dipelong tša rena. Beibele e bontšha lebaka leo ka lona go lego bjalo ge e re: “Pelo e fora go feta selo le ge e le sefe.” (Jeremia 17:9, Holman Christian Standard Bible) Ka gona, re ka iphora ka go ipotša gore re kgona go phela le batho ba mehuta ka moka. Goba mo gongwe re ka itokafatša ka gore re na le lebaka le le kwagalago la go ba le pono e fošagetšego ka batho ba dihlopha tše itšego.

O be o tla ikwa bjang ge e ba o be o lebeletšane le boemo bjo bo swanago le bjo?

Go bontšha ge e ba re ka ba re ena le bothata bja go lemoga kgethollo e itšego yeo e sa lemogegego, akanya ka boemo bjo bo latelago: O sepela tseleng o le noši bošego. Masogana a mabedi ao o sa kago wa a bona a tla go wena. A bonagala e le dinatla, gomme go bonagala le lengwe la ona le swere selotsoko ka seatleng.

Na o phetha ka gore masogana ao a kotsi? Ke therešo gore dilo tšeo di ilego tša go diragalela nakong e fetilego di ka go botša gore o swanetše go ba šedi, eupša na ruri dilo tšeo di lokafatša phetho ya gago ya gore masogana a a mabedi a kotsi? Potšišo yeo e tseneletšego kutšwanyana e ka ba e rego, Na o be o nagana gore masogana ao ke a morafo ofe goba setšhaba sefe? Tsela yeo ka yona o arabago potšišo ye e ka utolla ditaba. E ka bontšha gore o šetše o kgomilwe ke kgethollo go fihla bokgoleng bjo itšego.

Ge e ba re botega, re swanetše go dumela gore ka moka ga rena re na le mehuta e itšego ya kgethollo. Gaešita le Beibele e bontšha gore go na le mohuta o tlwaelegilego wa kgethollo ge e re: “Batho ba bangwe ba ahlola ba bangwe go ya ka ponagalo ya bona.” (1 Samuele 16:7, Contemporary English Version) Ka ge ka moka ga rena re ena le tshekamelo ye—yeo gantši e bago le ditlamorago tše kotsi—na go na le kholofelo ya gore re ka fenya goba ra fediša kgethollo bophelong bja rena? Le gona, na re tla ka ra bona nako yeo ka yona lefase ka moka le tla bego le se na kgethollo?