Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

 THUŠO BAKENG SA LAPA | LENYALO

Ge Segwera se Thoma go Fetelela

Ge Segwera se Thoma go Fetelela

TLHOHLO

O na le mogwera wa bong bjo bo fapanego yo a tlogago a go kwešiša. Bobedi bja lena le kgona go boledišana ka selo le ge e le sefe, e bile le dira bjalo. Wena o ipotša gore: ‘Re fo ba bagwera,’ mola e le gore ge molekane wa gago a ka kwa dipoledišano tša lena a ka nagana ka tsela e fapanego.

Go ka direga gore segwera sa lena se šetše se feteletše gomme o swanetše go lokiša boemo. Lega go le bjalo, thoma ka go ipotšiša lebaka leo ka lona o ilego wa tanywa ke segwera sa mohuta woo.

LEBAKA LA GO DIREGA GA SEO

Kgotsofalo. Ge re bolela ka go lebanya, go newa šedi ke motho wa bong bjo bo fapanego go a thabiša. Go a re thabiša go tseba gore re tšeelwa godimo, gomme go dira gore re ikwe re gogela batho ba bangwe. Ka morago ga gore o be lenyalong ka nako itšego, go ka direga gore o thome go ikwa o homotšwa ke ge o na le mogwera wa bong bjo bo fapanego. Eupša tseba se: Go dumelela gore dinyakwa tšeo di kgotsofatšwe ke motho yo mongwe yo e sego molekane wa gago go na le ditlamorago tše di sa kgahlišego. Ge o gwerana le motho wa bong bjo bo fapanego ka tsela e fošagetšego maikwelong, o fokodiša tswalano ya gago le molekane wa gago. Ka tsela e itšego, o amoga molekane wa gago lerato leo o swanetšego go mo nea lona.

• Ipotšiše gore: ‘Ke dinyakwa dife tšeo di kgotsofatšwago ke segwera se tšeo nkabego di kgotsofatšwa gakaone lenyalong la ka?’

Go hlaselega gabonolo. Beibele e bolela gore bao ba tsenago lenyalong ba tla ‘tlaišega’ ka tekanyo e itšego. (1 Bakorinthe 7:28) Ka mohlala, ka dinako tše dingwe o ka ikwa o hlokomologilwe goba o sa tšeelwe godimo ke molekane wa gago, goba o ka ba o bolokile sekgopi ka phapano yeo e sa kago ya rarollwa. Mohlomongwe molekane wa gago o phema gore le boledišane ka ditaba tše bjalo, a go tlogela o ferekane gomme o le boemong bja go ka hlaselega gabonolo ge o ka newa šedi ke motho yo mongwe. Ditsebi tše dingwe di bolela gore go phema go boledišana ka mathata go ka dira gore lenyalo le se be le lethabo—gomme go ka ba gwa lebiša le tlhalong.

• Ipotšiše gore: ‘Na go na le sekgoba lenyalong la ka seo se ilego sa ntira gore ke wele gabonolo segwereng seo se fošagetšego?’

 SEO O KA SE DIRAGO

Lemoga kotsi. Beibele e re: “Na o ka rwala mollo sehubeng sa gago gomme diaparo tša gago tša se swe?” (Diema 6:27, Good News Translation) Ntlha ke gore, go hlagolela tswalano ya lerato mola o šetše o nyalane le motho yo mongwe go kotsi. (Jakobo 1:14, 15) Ga se feela taba ya gore go tla direga eng. Ela hloko seo se šetšego se diregile. Ka go nea motho yo mongwe tlhokomelo e bjalo, o amogile molekane wa gago tlhokomelo yeo a swanetšego go e hwetša go wena.

O se ke wa iphora. Segwera sa kgauswi se ka dira gore o ipotšiše gore bophelo bo be bo tla ba bjang ge nkabe o be o nyalane le motho yoo. Ka gona, go ka direga gore o bapetša ka tsela e sa swanelago bokgoni bja mogwera wa gago le mafokodi a molekane wa gago! Gape, gopola gore lethabo leo o bago le lona ge o nagana ka mogwera wa gago go ka direga gore le swana le leo o bego o eba le lona ka motho yo o nyalanego le yena.—Molao motheo wa Beibele: Jeremia 17:9.

Bea mellwane. Batho ba lokela tshepedišo ya dialamo dikoloing tša bona le magaeng go thibela mahodu. O ka dira se se swanago le ka lenyalo la gago. Beibele e re: “Šireletša pelo ya gago.” (Diema 4:23) O ka dira seo bjang? Leka go diriša ditšhišinyo tše di latelago:

  • Bontšha gabotse maswao a gore o šetše o le lenyalong—mohlomongwe ka go bea dinepe tša molekane wa gago mošomong.—Molao wa motho wa Beibele: Genesi 2:24.

  • Dira phetho ya gore ke eng seo o tlago go se dumelela le seo o ka se se dumelelego ge go tliwa tabeng ya go dirišana le motho wa bong bjo bo fapanego. Ka mohlala, e tla ba mo go fošagetšego go boledišana le mogwera yoo ka mathata a lenyalo la gago goba go intšha le mošomigotee wa bong bjo bo fapanego gore le yo thabela dino.

  • Ge e ba segwera sa gago le motho wa bong bjo bo fapanego se šetše se feteletše, kgaotša segwera seo. Ge e ba go bonagala go le thata go se kgaotša, ipotšiše lebaka. Go e na le go leka go emelela segwera sa gago le motho yoo, ema le molekane wa gago gomme o gate megato ya go šireletša lenyalo la lena.—Molao wa motheo wa Beibele: Diema 5:18, 19.