Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Kamoo Lefela le Makatšago ka Gona

Kamoo Lefela le Makatšago ka Gona

Kamoo Lefela le Makatšago ka Gona

GO FIHLA nywageng ya morago bjale, Harlin e be e le molemi wa mafela tikologong ya New York ya Finger Lakes kua United States. Ka mehla o be a rata go hlalosetša bagwera ba gagwe le baeng dilo tše dingwe tšeo lefela le makatšago ka tšona. Phafoga! e ile ya mo laletša gore a arolelane tsebo ya gagwe le babadi ba rena. Re tla lebelela gape le dikarolo tše dingwe tša semela se se makatšago. Ka mohlala, lefela le tšwa kae? Go tlile bjang gore le phatlalale lefaseng ka bophara? Le gona, semela se se dirišetšwa eng? Anke ga bjale re eleng hloko kamoo Harlin a hlalosago ditsela tše dingwe tšeo lefela le makatšago ka tšona.

Semela se “se Bolela” le Wena

“Go nna, lefela ke modiro o makatšago wa bokgabo le thuto e bohlale ya dipalo. Go tloga matlakaleng a lona go ya dithorong tšeo di lego sekgokgothing, dilo ka moka di rulagantšwe ka tsela e kgahlišago le yeo e rulagantšwego gabotse. Go oketša moo, ge semela se se gola, se ‘bolela’ le wena. Se go botša ge e ba se nyorilwe goba se bolawa ke tlala. Lesea le a lla ge le nyaka selo se itšego. Lefela leo le golago, go swana le dimela tše dingwe tše dintši, le tšweletša maswao a bonalago, a bjalo ka mmala wa letlakala le sebopego sa lona go go botša dinyakwa tša lona. Sephiri ke gore o kwešiše maswao ao.

“Matlakala a mmala wa bohwibidu bjo bo tswakanego le bophepolo a ka bontšha gore ga le na khemikhale e bitšwago phosphate. Maswao a mangwe a ka bontšha gore le hlaela dikhemikhale tše bitšwago magnesium, nitrogen, goba potash. Le gona, molemi a ka kgona go bona ge e ba lefela la gagwe le babja goba le sentšwe ke dikhemikhale.

“Go etša balemi ka moka ba mafela, ke bjetše ka seruthwane ka ge go ruthela ga mmu go dumelela dipeu go mela. Ge mafela a-ka a be a gotše ka mo go feletšego ka morago ga dikgwedi tše nne go ya go tše tshela, e be e le a botelele bja dimithara tše pedi.

“Lefela le gola ka megato yeo e ka lemogwago ka go bala matlakala a lona. Ge le fihla mogatong wa go ba le matlakala a mahlano, dikhemikhale tša lona le bokgoni bja lona bja go diriša dipalo bo thoma go bonala. Sa pele, medu e thoma go nyakišiša mmu ka mo go tseneletšego. Tsebišo yeo e e hwetšago e bopa motheo wa lenaneo la kgolo leo le laolago bokoto bja lefela bjoo bo lekanywago ka palo ya methaladi ya dithoro sekgokgothing. Ke moka, ge le fihlile mogatong wa go ba le matlakala a 12 go ya go 17, nyakišišo e nngwe ya mmu e thuša lefela go lekanyetša palo e feletšego ya dithoro tšeo di tlago go mela sekgokgothing. Ka boripana, ka tsela e itšego lefela le lengwe le le lengwe le nyakišiša kamoo le ka holegago kudu ka mo go ka kgonegago mmung. Bohlatse bja tlaleletšo bja go hlangwa ka tsela e makatšago ga lefela bo hwetšwa tseleng yeo le tšweletšwago ka yona.”

Ditšhatšhane, Dihlogwana le Maledu

“Lefela le lengwe le le lengwe le na le dika tša botona le tša botshadi. Karolo e tšwelelago ka godimo ya lefela ke ya botona, e lego tšhatšhane. Tšhatšhane e nngwe le e nngwe e-na le dihlogwana tše ka bago 6 000 tšeo di khukhušago. Dihlogwana tše di tšweletša lerojana le lentši kudu leo le bitšwago pollen. Ge lerojana le le tšewa ke phefo le wela maeng ao a lego ka gare ga lehlogedi gomme la a nontšha. Mae ao a utilwe ka gare ga matlakala a lehlogedi.

“Lerojana leo le fetela bjang maeng ao a šireleditšwego ke matlakala? Mohlomongwe le fetela gona ka maledu. Maledu ke karolwana e boleta yeo e lekelelago ka mafelelong a lehlogedi leo le sego la bulwa la lefela. Lehlogedi le lengwe le le lengwe le na le dikarolwana tše makgolo tša maledu. Ge e ba o ka latišiša leledu le tee go fihla moo le thomago gona, o tla fihla popelong yeo e nago le mae. Leledu le tee le tšweletša lee le tee. Ke moka, lee le lengwe le le lengwe le tšweletša thoro e tee ya lefela.

“Karolo ya ka mafelelong ya maledu a, yeo e fokwago ke phefo e tletšego lerojana, e na le karolwana e bitšwago stigma yeo e tanyago lerojana leo le lego moyeng. Gatee-tee ge maledu a a swara lerojana, e lego seo se ka diregago karolong le ge e le efe ya maledu, lerojana leo le a bola gomme le romela lebolela le swanago le modu le diriša maledu gore le ye maeng e le gore le a nontšhe.

“Go hlaela ga dithoro sekgokgothing ke bohlatse bja gore maledu a mangwe ga se a kgona go tanya lerojana goba mohlomongwe ke ka gobane a se a mela ka nako. Seo se ka bakwa ke mmu o omilego. Ka gona, ge e ba molemi a tseba maswao a, a ka dira se sengwe go rarolla bothata gomme a kaonefatša puno ya gagwe—ge e ba a sa kgone go dira bjalo bakeng sa dibjalo tša gagwe tša gona bjale a ka dira bjalo bakeng sa tša nakong e tlago. Selo se sengwe seo ke ilego ka se dira e le gore ke kaonefatše dibjalo tša-ka e bile gore ke bjale mafela ngwaga o mongwe gomme ngwageng o latelago ke bjale dinawa tša soya. Dinawa tša soya ke mohuta o oketšago khemikhale e bitšwago nitrogen mmung tšeo seboko seo se jago peu ya lefela se sa kgonego go di ja.

“Ka mehla go a nthabiša go bona molala o e-ba le dibjalo tše ditala ke moka o tšweletša motlalo wa dijo—tšohle tše di direga ka setu, ka tsela e hlwekilego le e botse. Ke kgodišegile e le ka kgonthe gore lefela—go etša dimela ka moka—ke tlholo e makatšago. Le gona, seo ke ithutilego sona ke karolwana e nyenyane kudu ya tlholo.”

Na mantšu a Harlin a dirile gore o rate go tseba ka dikarolo tše dingwe tša semela se se makatšago? Ela hloko histori ya lona le ditsela tše dintši tšeo le dirišwago ka tšona.

Go Tloga Mexico go ya Lefaseng ka Bophara!

Go bjalwa ga lefela go thomile dinageng tša Amerika, kudu-kudu Mexico gomme gwa phatlalala go tloga moo. Ma-Peru a mehleng ya pele ga ma-Inca a be a rapela modimogadi wa lefela yo a bego a kgabišitšwe ka mphapahlogo wa dithoro tša lefela tšeo di bego di phadima hlogong ya gagwe bjalo ka disepoko tša leotwana. Mongwadi wa tša tlhago e lego Joseph Kastner o re ma-India a dinageng tša Amerika “a be a rapela [lefela] e le selo seo se dirilwego ke medimo le seo batho ba bopilwego ka sona . . . Go le bjala go be go sa bitše kudu—semela se tee se be se tšweletša dijo tše lekanego tša letšatši.” Lega go le bjalo, batho ba lefelong leo ba be ba oketša dijo tša bona ka dinawa, e lego mokgwa o tlwaelegilego wa batho ba Latin Amerika go ba go fihla lehono.

Kua Yuropa lefela le thomile go tsebja ka 1492 ka morago ga gore monyakišiši yo a bitšwago Christopher Columbus a fihle dihlakahlakeng tša Caribbean. Morwa wa Columbus e lego Ferdinand o ngwadile gore tatagwe o bone “dithoro tšeo ba di bitšago mafela gomme di bose kudu ge di apeilwe, di bešitšwe goba di dirilwe bupi.” Columbus o ile a tšea dipeu tše dingwe tša lefela ge a e-ya gae gomme Kastner o ngwala gore “bogareng bja bo-1500 [mafela] a be a se a bjalwa Sepania feela, eupša gape a be a bjetšwe Bulgaria le Turkey. Batho bao ba bego ba gweba ka makgoba ba ile ba iša lefela Afrika . . . Banna bao ba sepelago le Magellan [monyakišiši wa mo-Sepania yo a belegetšwego Portugal e lego Ferdinand] ba ile ba bjala mafela kua Philippines le Asia.” Ao e be e le mathomo a go phatlalala mo go makatšago ga lefela.

Lehono, lefela ke semela sa bobedi seo go dirwago difihlolo tše dintši ka sona, sa pele ke korong. Sa boraro ke reisi. Dijo tše tše tharo tša motheo di fepa bontši bja moloko wa batho, re sa bolele ka diphoofolo.

Go etša mehuta e mengwe ya bjang, go na le mehuta e mentši ya mafela. Ka kgonthe, go na le mehuta e fetago 1 000 e tsebjago, go akaretša le mehuta yeo e tswakilwego, yeo e hwetšwago United States feela. Dimela tše di na le botelele bjo bo sa swanego bja go tloga go disenthimithara tše 60 go ya go dimithara tše tshela! Botelele bja mahlogedi le bjona ga bo lekane. A mangwe ke a botelele bja disenthimithara tše hlano feela; a mangwe ke a botelele bjo bo makatšago bja disenthimithara tše 60. Puku e nngwe e bolelago ka mekgwa ya go apea ya Latin Amerika e re mehuta e mengwe ya mafela yeo e bjalwago lehono e tšweletša mahlogedi a magolo ao a bopegilego go swana le kgwele ya rugby ao a nago le dithoro tša botelele bja disenthimithara tše 2,5 le bophara bjo bo nyakilego go lekana.

Le gona, go na le mebala e fapa-fapanego ya mafela. Ka ntle le dithoro tše dišweu le tše sorolwana, lefela le ka ba le dithoro tše dihwibidu, tše tala-lerata, tše pinki goba tše diso. Le gona, mabakeng a mangwe, dithoro di ka dira gore go bonale eka lehlogedi le na le mebala e sa swanego. Ka mo go kwešišegago, batho ba bangwe ga ba apee mafela a bjalo a mebalabala eupša ba kgabiša ka ona.

Dithoro Tšeo di Dirišwago ka Ditsela tše Dintši

Mehuta e fapa-fapanego ya mafela e arotšwe ka dihlopha tše tshela e lego: mafela a dithoro tšeo e kego di šwabile, ao dithoro tša ona di sa šwabego, ao go dirwago bupi ka dithoro tša ona, a dithoro tšeo di nago le swikiri, ao a nago le dithoro tše boreledi le ao go dirwago dithuthupe (di-popcorn) ka dithoro tša ona. Mafela a dithoro tšeo di nago le swikiri e fo ba karolo e nyenyane ya mafela ao a bjalwago. Go ba ga ona le swikiri go bakwa ke go palelwa ga ona go šila swikiri e ntši gore e be starch. Lefaseng ka bophara, mo e ka bago 60 lekgolong ya mafela ao a bunwago go fepša diphoofolo ka ona gomme batho ba ja palo ya ka tlase ga 20 lekgolong. Palo e šetšego ya 20 lekgolong e dirišwa ke diintaseteri goba e dirišwa e le peu. Ke therešo gore dipalo-palo tše di fapana go ya ka dinaga.

Lefela le dirišwa ka ditsela tše dintši. Dithoro tša lefela goba dikarolwana tša lona di ka hwetšwa selong le ge e le sefe go tloga go dikgomaretši go ya go mayonnaise, bjala le dipampiri tšeo di dirišetšwago go iphumola. Lefela le dirišwa gape intasetering ya dibešeletši—ge go tšweletšwa ethanol. Ke therešo gore go sa dutše go utollwa ditsela tše fapa-fapanego tša go diriša semela se se makatšago.

[Lepokisi go letlakala 13]

Lefela Leo le Tswakilwego

Dinageng tše dintši, balemi ba mafela ka tlwaelo ba bjala metswako ya mafela ka gobane e ba le puno e ntši. Metswako e fapa-fapanego ya mafela, yeo bontši bja yona e tswakilwego le lefela leo le nago le dithoro tšeo e kego di šwabile, e tšweletšwa ka gore go tswakwe ka boomo mehuta e fapa-fapanego ya lefela gotee le dimela tše dingwe tšeo di nago le dika tše swanago. Lega go le bjalo, mafelelo a se ke gore balemi ba swanetše go reka peu bakeng sa sebjalo se sengwe le se sengwe. Ka baka la’ng? Dimela tšeo di bjalwago ka peu ya semela seo se tswakilwego nakong e fetilego ga di swane e bile di tšweletša puno e nyenyane.

[Diswantšho go letlakala 12]

Go na le mehuta e fapa-fapanego e makgolo ya mafela lefaseng ka bophara

[Methopo]

Courtesy Sam Fentress

Courtesy Jenny Mealing/flickr.com