Skip to content

Skip to table of contents

SETUKULI EKOLELO LIAVO | YOSEFE

“Ame Nga Ñasi Komangu ya Suku?”

“Ame Nga Ñasi Komangu ya Suku?”

YOSEFE wa kala vocumbo caye colonelẽho osimbu ekumbi lia kala oku iñila. Citava okuti eye wa kala oku luluvalela koviti vikuavo viapako ketala li kuete olonelẽho kuenda oku amako kamue, wa mola elombe lia Fareo. Sokolola Yosefe, oku yevelela onjuela yi tunda konjo yaye, okuti omõlaye Manase, wa kala oku yolisa manjaye utito otukuiwa hati Efarimi. Yosefe wa sokolola ukãi waye oku memenako kumue lomãla vaye. Eye wa yola momo wa kũlĩhĩle okuti wa kala ulume umue wa sumũlũha.

Yosefe wa luka omõlaye hati Manase, ci lomboloka oku ivala. (Efetikilo 41:51) Asumulũho a Suku kanyamo asulako, a kuatisa Yosefe oku imũla evalo a kuata lioku sokolola konjo yavo, vahuvaye kuenda isiaye. Ukuse vahuvaye va lekisa wa pongolola omuenyo waye. Vo kangisa, va seteka oku u ponda kuenda vo landisa ku vakualomĩlu. Tunde opo omuenyo waye, wa pita vapongoloko alua. Vokuenda kueci ci panda 12 kanyamo, wa pandikisa ndupika kuenda wa kala vokayike​—loku kangisiwa. Noke​—wa linga ombiali yavali noke ya Fareo Kegito! a

Vokuenda kuanyamo, Yosefe wa mola oku tẽlisiwa kuovina vimue ndomo Yehova a ci popele. Eci kua kala ocitenya vokuenda kueci ci soka epanduvali kanyamo, vofeka yo Egito ka mua kaile onjala yalua momo Yosefe eye wa kuata ocikele coku seleka okulia kuofeka yaco. Kotembo yaco Yosefe wa kuatele omãla vavali vakuenje a cita lukãi waye Asenate. Ndaño oco, eye wa sokolola epata liaye lia kala ocipãla​—ca piãla enene umalẽhe waye Benjamini kuenda isiaye a solele calua, Yakoba. Yosefe wa yonguile oku kũlĩha nda ovo va kasi lomuenyo. Eye wa yonguilevo oku kũlĩha nda vahuvaye va pongoloka kovituwa viavo vĩvi, ale nda o pondola oku kuatisa epata liaye oku potolola ocitangi caco.

Nda vepata liove muli esepa, usuanji ale ukuse, ci lekisa okuti ove o kuete ekalo limuamue leli lia Yosefe. Nye tu lilongisa kekolelo lia Yosefe ndomo a tata epata liaye?

“KUENDI KU YOSEFE”

Osimbu Yosefe a kala oku tẽlisa upange waye, alima a pita lonjanga. Ndeci Yehova a ci popele vonjoi a tumĩle ku Fareo, anyamo epanduvali okulia kualua, a piñaliwa lekalo limue li sumuisa. Ovikũla ka via imĩle! Noke, onjala ya li sanduila kolofeka vikuavo. Ndomo ci lekisiwa Vembimbiliya: ‘Vofeka Yegito omo lika mua kala okulia.’ (Efetikilo 41:54) Ocili okuti, olondaka via Yosefe kuenda ongangu yaye yoku sokiya ovina, via kuatisa va Egito.

Omo okuti Yosefe wa kala embombe, Yehova wamamako oku u kuatisa

Va Egito va kisikiwa oku eca olopandu ku Yosefe kuenda vo pandiya omo liukũlĩhĩso waye woku ongotiya ovina. Yosefe ka yonguile okuti olopandu vi eciwa komunu ukuavo pole, te vieciwa lika ku Suku yaye, Yehova. Nda tua lekisa umbombe poku talavaya ciwa lolongavelo tu kuete kupange wa Suku yetu, eye o ka tu sumũlũisa.

Noke liotembo yimue va Egito va fetika oku yeva onjala. Eci va fetika oku liyeyela Fareo, eye wa va sapuila hati: ‘Kuendi ku Yosefe, ka lingi eci a ko sapuili.’ Omo liaco, Yosefe wa yikula olosila mua kala okulia, kuenda omanu va fetika oku landa ovina viosi va sukilile.​—Efetikilo 41:55, 56.

Olofeka via kala ocipepi, ka via kuatele okulia. Epata lia Yosefe lia kala ocipãla ko Kanana, lia fetika oku tala ohali. Yakoba wa yeva okuti Kegito kua kala okulia kuenje wa sapuila omãla vaye oco va ende oku ka landa okulia.​—Efetikilo 42:1, 2.

Yakoba wa tuma ekũi liomãla pole, ka tumĩle umalẽhe Benjamini. Yakoba wa ivaluka ciwa eci a tumĩle likaliaye omõlaye Yosefe a solele calua, oco a ka nyule vahuvaye. Ya kala onjanja ya sulako eye a mola umãlehe. Omãla vakulu va Yakoba vo nenela ocikutu ca Yosefe ondimbukiso yocisola ca isiaye, okuti ca toka toka kuenda ceyuka osonde. Ovo va vetiya Yakoba oku tava okuti—​Yosefe wa takĩliwa locinyama cimue ca tema.​—Efetikilo 37:31-35.

“YOSEFE YU WA IVALUKA”

Noke yoloneke vimue, omãla va Yakoba va pitĩla Kegito. Eci ovo va sanda oku landa okulia, va li sanga la kesongo kombiali londuko hati, Safenati-Panehi. (Efetikilo 41:45) Eci ovo vo mola, va limbuka hẽ okuti eye Yosefe? Sio. Momo va sapuila ño kesongo kombiali Yegito okuti va sukila ekuatiso liaye. Oco va lekise esumbilo, va linga ocina ca siatele kotembo yaco: “Va petamela posi, vo fendela.”​—Efetikilo 42:5, 6.

Nye ci popiwa catiamẽla ku Yosefe? Eye lonjanga yalua wa limbuka vahuvaye! Eci eye a limbuka okuti vahuvaye vo petamẽla, eye wa ivaluka ovotila aye. Ulandu waco u tu sapuila okuti: ‘Yosefe wa sokolola onjoi’ Yehova o wihĩle eci a kala umalẽhe. Onjoi yaco ya lekisile okuti vahuvaye veya vo fendela​—ocina va kala oku linga vepuluvi liaco! (Efetikilo 37:2, 5-9; 42:7, 9) Nye Yosefe a linga? Wa va yolela? Wa va fetuluinya?

Yosefe wa Kũlĩhile okuti ka ci tava oku kuama ovisimĩlo viaye, poku tetulula ovitangi. Yehova eye wa kala oku songuila poku pongolola ekalo liaco. Mua kongelele ocipango caye. Eye wa likuminyile okuti, ocitumbulukila ca Yakoba ci linga epata linene. (Efetikilo 35:11, 12) Nda vahuvaye handi va kala olongangala, vakuacipululu, olomakuli, nda va kuata ovitangi vialua. Yosefe nda wa sandele oku tẽlisa onjongole yaye, nda wa nyola ekalo lia kala konjo loku kapa kohele omuenyo wa isiaye kuenda wa Benjamini. Ovo hẽ, va kala muẽle lomuenyo? Yosefe ka li situluile ku vahuvaye oco a va seteke loku tala nda ovituwa viavo via pongoloka. Citava okuti Yosefe wa limbukile eci Yehova a yonguile okuti eye o ci linga.

Citava okuti handi kuapitile locitangi ndeci. Pole, ukuse kuenda oku litepa kua siata pokati kapata koloneke vilo. Eci tu liyaka lovitangi viaco, tu kuata onjongole yoku kuama ovisimĩlo viutima wetu kuenda oku linga eci tu yongola. Pole, vepuluvi liaco, ca sunguluka oku kuama ongangu ya Yosefe kuenda oku sokolola ndomo Yehova a yongola okuti tu potolola ocitangi caco. (Olosapo 14:12) Ivaluka okuti ocina ca velapo oku linga ombembua lepata lietu, la Yehova kuenda Omõlaye.​—Mateo 10:37.

“OCO VU SETEKIWA”

Yosefe wa linga oloseteko vialua oco a limbuke eci ci kasi vutima wa vahuvaye. Eye wa fetika oku va kelohãla lekuatiso lia kapitiya loku va lundila hati, veya oku kũlĩhisa ofeka. Oco va li teyuile, vo sapuila cosi catiamẽla kepata liavo oku kongelamo ondaka yokuti vakuete manjavo umalẽhe wa siala konjo. Yosefe wa likandangiya oco ka ka lekise esanju liaye. Manjaye wa kala muẽle lomuenyo? Vepuluvi liaco, Yosefe wa kũlĩhile eci a sukilile oku linga. Eye wa popia hati: “Oco vu setekiwa” kuenda wa va sapuila hati o yongola oku li sanga lumalẽhe waco. Vokuenda kuotembo, wa ecelela okuti va enda oku kopa umalẽhe waco, osimbu umue pokati kavo a sala ndomandekua.​—Efetikilo 42:9-20.

Ovo va fetika oku sapela pokati, loku sima okuti Yosefe ka va yevite, va fetika oku li vetela evelo, omo liekandu va linga, okuti pa pita ale 20 kanyamo. Ovo va popia hati, “Ocili muẽle ondaka ya manjetu tua pia, tua muĩle ndomo co vala kutima cina a tu lipilikila kuenje ka tuo yevelele, oco muẽle ongongo eyi ya tu vetela.” Yosefe wa tava kondaka yavo, noke wa tunda pokati kavo kuenje wa fetika oku lila. (Efetikilo 42:21-24) Eye wa kũlĩhile okuti, voku likekembela ka mua kongelele lika oku li vetela evelo, omo liovitangi vi tunda koku linga ovina ka via sungulukile. Eye wa amamako oku linga oloseteko viaye.

Yosefe wa va tuma konjo, pole, Simeone wa siala ndomandekua. Eye wa kapa olombongo volonjeke viokulia va ambata poku tiukila konjo. Vahuvaye va tiukila konjo, kuenda lesakalalo, va sanda oku vetiya Yakoba oco a va ecelele oku enda Kegito la Benjamini a sole calua. Eci va pitĩla Kegito va lekisa ku Yosefe olombongo va sanga volonjeke kuenda va vokiyako olombongo vioku landa okulia kukuavo. Ya kala ombanjaile yimue yi komohĩsa pole, Yosefe wa yonguile oku limbuka nda ovo va pongoloka kovituwa. Wa linga ocipito coku yolela Benjamini. Noke wa va tuma konjo lokulia kualua pole, onjanja eyi wa kapa oneka yulu vonjeke ya Benjamini.​—Efetikilo 42:26–44:2.

Yosefe wa malusula oku linga oloseteko viaye. Vahuvaye va kapiwa vokayike, omo lioku lundiliwa okuti va nyana okopo. Eci va yi sanga vonjeke ya Benjamini, vosi yavo va tualiwa ku Yosefe. Cilo, Yosefe wa kuata epuluvi lioku limbuka nda vahuvaye va pongoloka kovituwa. Yuda eye wa kala kapitiya kavo. Eye wa pinga oco a lekise ohenda kokuavo, loku pinga okuti vosi yavo 11, va linge apika Kegito. Pole, Yosefe wa tava okuti, Benjamini eye lika o kala upika Kegito, vakuavo ci tava oku enda.​—Efetikilo 44:2-17.

Yuda wa vetiyiwa oku tambulula lohenda. Kuenje wa popia hati: “Eye lika wa siala omõla a inaco. Isiaye u sole.” Olondaka viaco via sumuisa Yosefe. Eye wa kala nuñulu yukãi wa soliwa wa Yakoba, Rahele, una wa fa eci a kala oku cita Benjamini. Ndeci isia yaye, Yosefe wa solele calua oku vangula catiamẽla ku Rahele. Citava okuti, eli olio esunga lieci Benjamini a soliwile calua la Yosefe.​—Efetikilo 35:18-20; 44:20.

Yuda wa endele ku Yosefe loku pinga oco Benjamini ka ka linge upika. Eye wa lieca oco a kale upika pomangu ya Benjamini. Eye wa malusula loku popia hati: “Momo ame mitila ndati ku tate nda umãlehe sia ile laye? Ñuete ohele la tate sanga ohali yaco yu luila enene!” (Efetikilo 44:18-34) Eci ca lekisa okuti ovo va pongolokele kovituwa. Eci ka ca lekisile lika okuti va pongoloka kovituwa pole, va lekisa ovituwa ndeci, ohenda kuenda eliketiso.

Yosefe wa limbuka okuti vahuvaye va likekembela omo liovina vo lingile kosimbu

Yosefe ka tẽlele vali oku li kandangiya. Eye wa sukilile oku situlula eci ca kala vutima waye. Noke lioku tundisa olonalavayi viaye, wa lila lolukandi, kuenje ocileñi condaka yaye ca yevala kelombe lia Fareo. Noke wa li situlula hati: “Ame manjene Yosefe.” Wa yolela vahuvaye kuenda wa va ecela omo liovina vo lingile. (Efetikilo 45:1-15) Eye wa situlula onjongole ya Yehova, ukuakuecela haiye ukuahenda. (Osamo 86:5) Anga hẽ tu kuete ocituwa cimuamue?

“HAIMO O KASILILI LOMUENYO”!

Eci Fareo a yeva ulandu u kasi oku pita konjo ya Yosefe, eye wa sapuila Yosefe oco anene isiaye, lepata liaye liosi Kegito. Ka pa pitile otembo yalua Yosefe wa li sanga la isiaye Yakoba a solele calua. Yakoba wa lila loku popia hati: “Cilo citava okuti ndi fa momo nda mõla ocipala cove, kuenje nda kũlĩha okuti haimo o kasilili lomuenyo.”​—Efetikilo 45:16-28; 46:29, 30.

Yakoba wa kala Kegito ci soka 17 kanyamo. Eye wa kala otembo yalua komuenyo toke ya pitĩla otembo yoku sumũluisa omãla vaye 12. Yosefe omõlaye wekũi lamosi, wo sumũluisa olonjanja vivali, ndomo ca lingawaile lomõla una okuti eye nuñulu. Apata avali a Isareli a ka eyilila kokuaye. Nye ci popiwa catiamẽla ku Yuda wa lekisa oku likekembela kuocili pokati ka vahuvaye? Eye wa tambula esumũlũho lia velapo: Mesiya weyilila kocitumbulukila caye!​—Efetikilo, ovipama 48, 49.

Eci Yakoba a tẽlisa 147 kanyamo wa fa, kuenje vahuva a Yosefe va kuata usumba, momo va sima okuti Yosefe omo okuti okuete unene o va ñualelapo. Pole, Yosefe wa va tata locisola. Eye wa kũlĩhile okuti Yehova eye wa koka okuti epata liaye li ilukila Kegito, kuenda vahuvaye va sukilile oku siapo oku sokolola ovina vivĩ, va linga kosimbu. Noke wa linga epulilo li komohĩsa: “Ame nga ñasi komangu ya Suku?” (Efetikilo 15:13; 45:7, 8; 50:15-21) Yosefe wa limbuka okuti Yehova onganji yimue yalipua. Helie wa kala Yosefe, okuti o kangisa vana Suku a ecela?​—Va Heveru 10:30.

Anga hẽ wa simĩle ale okuti ka ca lelukile oku ecela? Ka ci leluka oku ecela ca piãla enene nda umue wa tu linga cimue ca tu vala kutima. Nda tua ecela lutima wosi vana va likekembela cocili, tu ka sanjuisa ovitima viomanu valua oku kongelamo utima wetu muẽle. Tu ka setukula ongangu ya Yosefe kuenda ya Isiaye ukuahenda, Yehova.

a Tala “Setukuli Ekolelo Liavo” Vutala Wondavululi 1 Yenyenye 2014, 1 ya Kuvala wo 2014 kuenda 1 ya Kayovo wo 2015.