Skip to content

Skip to table of contents

SETUKULI EKOLELO LIAVO | NOHA

Eye wa “Popeliwa Kumue Lavakuavo Epanduvali”

Eye wa “Popeliwa Kumue Lavakuavo Epanduvali”

NOHA kumue lepata liaye va kala pamosi eci ombela ya fetika oku loka. Sokolola ndomo va kala vowelema vokati kocimbaluku londiyelo yatama lulela, osimbu va yevelela atosi ovava a veta veta kilu liocimbaluku, kuenda onjuvungo yovava. Va fetika oku kuata usumba omo lionjuvungo yaco.

Eci Noha a mola ekolelo liukãi waye, liomãla vaye vatatu kuenda akãi vavo, wa yeva esanju lialua. Ndaño omanu kosamua yocimbaluku va kala oku tala ohali, Noha ka sumuile momo, omanu a solele kuenda a yonguile okuti va popeliwa, va kala kumosi laye. Vosi yavo va popeliwa. Omo liaco, wa likutilila lolukandi poku eca olopandu ku Yehova oco epata liaye liu yeve.

Noha wa kala ulume umue ukuekolelo lia pama. Momo wa kũlĩhĩle okuti Suku yaye, Yehova, wa laikele oku u popela kumue lepata liaye. (Va Heveru 11:7) Anga hẽ ekolelo liavo lia sulila eci ombela ya fetika oku loka? Sio, va sukilile oku pamisa ekolelo liavo omo liovitangi via laikele oku iya kovaso yoloneke. Cimuamue haico ci popiwa kokuetu tu kasi koloneke vilo vie yuka ovitangi. Tu konomuisi eci tu pondola oku lilongisa kekolelo lia Noha.

“AKŨI AKUÃLA KOVO TANYA LAKŨI AKUÃLA KOVOTEKE”

Ombela yaloka vokuenda ‘kuakũi akuãla kovotanya lakũi akuãla kovoteke.’ (Efetikilo 7:4, 11, 12) Ovava amamako oku livokiya. Osimbu ombela ya kala oku loka, Noha wa limbuka okuti Suku yaye, Yehova, wa kala oku teyuila vakuesunga kuenda oku kangisa olondingãivi.

Etande lia malako ungangala wa kala pokati kovangelo vãvi. Omo lioku yapuisiwa lovilinga via Satana, ovangelo valua “va siapo ocitumalo cavo” kilu oco va likuele lakãi kuenje vacita omãla vamue okuti Ovindululu. (Yuda 6; Efetikilo 6:4) Satana wa sanjukile eci a mola ungangala wakala pokati komanu, loku sima okuti wa kala oku viala oviluvo viosi via Yehova palo posi.

Eci ombela ya fetika oku loka, ovangelo vavĩ va kisikiwa oku siapo atimba avo ositu kuenda oku lipongolola vali vatimba espiritu okuti, lalimue eteke va tẽla vali oku lipongolola vatimba ositu. Ovangelo vaco va siapo akãi lomãla vavo, kuenje akãi vaco kumue lomãla vavo, va fila kumosi lomanu vana ka va yonguile oku linga ocipango ca Yehova.

Koloneke via Enoke eci kua kambele ovita epanduvali kanyamo, Yehova wa lunguile omanu hati, o ka nyõla olondingãivi. (Efetikilo 5:24; Yuda 14, 15) Tunde kotembo yaco omanu vamamako oku linga ovina vĩvi, oku nyõla ongongo kuenda ungangala wa livokiyile calua. Noke omanu vaco veya oku fa. Ange hẽ, Noha kumue lepata liaye va sanjukila oku nyõliwa kuolondingãivi?

Sio! Ndaño muẽle Suku yavo ukuahenda ka sanjukilevo. (Esekiele 33:11) Yehova wa linga cosi oco a popele omanu valua. Wa tuma Enoke oco a lungule omanu, noke wa tumavo Noha oco a tunge ocimbaluku. Omanu vosi va mola ndomo Noha kumue lepata liaye va litumbikile kupange woku tunga ocimbaluku vokuenda kuanyamo alua. Handi vali, Yehova wa tuma Noha oku “sapula esunga.” (2 Petulu 2:5) Ndomo Enoke a ci linga, Noha wa lungula omanu catiamẽla kesombiso lia laikele oku iya voluali. Ange hẽ, omanu va tava kelungulo liaco? Yesu wa imbila uvangi ovina viaco eci a kala kilu. Kuenje wa ivaluka omanu vo koloneke via Noha poku popia ndoco: “Ka va limbukile cimue, toke eci etande lieya kuenje lia va nyõla vosi.”—Mateo 24:39.

Sokolola ndomo Noha lepata liaye va kala vokuenda 40 koloneke noke lia Yehova oku yika epito liocimbaluku. Osimbu ombela ya kala oku loka vokuenda kuoloneke viaco, omunu lomunu pokati kavo, wa li tumbikile koku tẽlisa ocikele caye ndeci: Oku tata vakuavo, oku linga ovopange o vonjo, kuenda oku kũlĩhĩsa ovina ovinyama vi sukila. Noke liotembo yimue, ocimbaluku ca fetika oku punguapungua kilu liovava! Osimbu ovava a kala oku livokiya, ocimbaluku ‘ca fetika oku telela kilu liovava.’ (Efetikilo 7:17) Ulandu waco, ocindekaise cunene u komohisa wa Suku wa velapo okuti, Yehova!

Noha wa eca olopandu. Eye ka ci lingile omo lioku popeliwa kumosi lepata liaye, pole wa ci linga omo liohenda ya Yehova yoku va ĩha ocikele coku lungula omanu vana va nyõliwa letande. Osimbu va kala oku tunga ocimbaluku, citava okuti va simĩle vati, va kala oku pesela otembo yavo. Omanu ka va kapeleko upange waco! Ndaño okuti Noha wa kuatele va manjaye kuenda ovimumba osimbu handi Etande ka lieyile, pole vana vo yevelela ovo lika va popeliwa. (Efetikilo 5:30) Omanu ecelãla va popeliwa vocimbaluku, va sokolola lutate otembo va pita loku lungula omanu oco va kuate epuluvi lioku popeliwa.

Tunde koloneke via Noha Yehova ka pongolokele. (Malakiya 3:6) Yesu wa popia hati, oloneke vietu via lisoka “loloneke via Noha.” (Mateo 24:37) Otembo tu kasi cilo yeyuka ovitangi vialua okuti, vi ka sulila lika kenyõleho lioluali lulo lua vĩha. Koloneke vilo omanu va Suku va kasi oku lungula vosi va yongola oku yevelela. Ove hẽ, o tava kelungulo liaco? Nda wa tava ale kesapulo li popela omuenyo, ku yongola hẽ oku sapuilako vakuene? Noha kumue lepata liaye va tu sila ongangu yiwa.

“VA POPELIWA KOVAVA”

Osimbu ocimbaluku ca kala oku telela kilu liovava, ovo va yeva akimba ovava a veta veta vocimbaluku. Ange hẽ, Noha wa kuata usumba loku sima okuti ocimbaluku ci nyõleha? Sio. Ndaño okuti ovina Noha a pita lavio vi nena atatahãi koloneke vilo, pole eye ka kuatele atatahãi. Embimbiliya li popia ndoco: “omo liekolelo, Noha . . . wa tunga ocimbaluku.” (Va Heveru 11:7) Ekolelo liaye lia kunamẽlele pi? Yehova wa lingile ocisila la Noha kuenda la vosi va popeliwa laye Ketande. (Efetikilo 6:18, 19) Una wa lulika ovina viosi ka kuete hẽ, unene woku vi teyuila? O kuete! Noha wa kolelele okuti Yehova o ka amamako oku tẽlisa olohuminyo Viaye. Eye kumue lepata liaye ‘va popeliwa ketande.’—1 Petulu 3:20.

Ombela yeya oku ca eci pa pita 40 kovotanya kuenda 40 kovoteke. Voku tenda kuoloneke vietu, ca kala kosãi ya Cembanima yunyamo wo 2370 O.Y. Pole, ka va tundile vocimbaluku vepuluvi liaco. Ocimbaluku ca kuata oviendalomuenyo, oco lika ca kala kilu liovava a sitikile olomunda viosi via lepa. (Efetikilo 7:19, 20) Tu sokololi Noha lomãla vaye, Semi, Hama, la Yafete va sokiya upange woku tekula ovinyama, oku vi yelisa kuenda oku vi tata. Suku una wa ecelela okuti oviendalomuenyo vimue vi iñila vocimbaluku, wa tẽla oku vi tata ciwa vokuenda Kuetande. *

Noha wa soneha ovolandu aco osi a lekisa otembo ombela yafetika kuenda otembo yaica. Ovolandu aco a lekisavo okuti ovava etande a kala eci ci soka 150 koloneke. Noke a fetika oku takata. Eteke limue, ocimbaluku ceya oku tumãla ‘kolomunda vio Ararate’ okuti, koloneke vilo, vi sangiwa kofeka yo Turquia. Citava okuti ca kala kosãi ya Kupupu yunyamo wo 2369 O.Y. Olomunda via fetika oku molẽha kosãi Yevambi, eci pa pita 73 koloneke. Noke yolosãi vitatu, kosãi Yenyenye Linene, Noha wa yulula onjanela yimue a pangele vocimbaluku. Ovo va limbuka esumũlũho liupange wavo, eci va mola ocinyi kuenda oku pepelela kuofela yi talala. Noke, Noha wa fetika oku kũlĩhĩsa nda kuli ocitumalo cimue okuti citava oku tungako olonjo. Eye wa tundisa ocikuamanga cimue ca ñuala ñuala, pole, ka ca sangele apa ci liatela, kuenje ca tiukila vocimbaluku. Noke, Noha wa tundisa opomba yimue ya ñuala ñuala okuti ya tiuka lika kokuaye eci ya sanga ocitumãlo coku kala.—Efetikilo 7:24–8:13.

Noha kotembo yohali wa songuila efendelo liepata

Ekalo liomuenyo wa Noha lia lekisa okuti wa velisilepo ovina vi pamisa ekolelo. Tu pondola oku sokolola ndomo epata lia Noha lia kala kumosi oku likutilila eteke leteke kuenda oku sapela catiamẽla ku Isiavo wo kilu. Noha poku nõla onjila yikuete esilivilo wa kuama olonumbi via Yehova. Ndaño okuti pa pitile ale unyamo tunde eci Noha a limbuka okuti osi ya “kukuta,” pole, ka yuluile epito oco va tunde vocimbaluku. (Efetikilo 8:14) Eye wa talamẽla ondaka ya Yehova!

Asongui vepata koloneke vilo va pondola oku lilongisa kongangu yekolelo lia Noha. Eye wa kala ukuacili, ongunja, ukuepandi kuenda wa kapeleko vana va kala laye. Handi vali wa pitisile kovaso ovopange a Yehova. Omo liaco, nda tua setukula ongangu yekolelo lia Noha, tu ka kuatisa omanu va tu sole, oco va popeliwe.

“TUNDA VOCIMBALUKU”

Ocihandeleko ca Yehova coku tunda vocimbaluku ca pitĩla. Eye wa sapuila Noha hati: ‘Tunda vocimbaluku, ove, lukãi wove, lomãla vove, kuenda akãi vomãla vove.’ Omo lioku pokola kocihandeleko, epata liosi lia tunda, kuenje ovinyama viakuamamo. Ca kala ndati? Anga hẽ poku tundamo, pakala ombuanja? Sio hacoko! Momo ulandu waco u popia ndoco, ‘va tunda vocimbaluku ndapata aco.’ (Efetikilo 8:15-19) Osimbu va kala oku tunda vocimbaluku, Noha lepata liaye va fetika oku fuima ofela ya talala, va mõla oku lepa kuolomunda vio Ararate kuenda ndomo ongongo ya yelisiwa. Kotembo yaco Ovindululu, ungangala, ovangelo vãvi kuenda evĩho ka via kaleko vali! * Om liaco, omanu va kuata epuluvi lioku fetika omuenyo wokaliye.

Noha wa kũlĩhĩle eci a sukila oku linga. Eye wa fetika lefendelo. Wa tunga utala kuenda wa nõla ovinyama via tendiwile okuti via yela, vina va ambatele epanduvali via kala vocimbaluku, kuenda va vi lumba ku Yehova Suku. (Efetikilo 7:2; 8:20) Anga hẽ efendelo liaco lia sanjuisa Yehova?

Embimbiliya lieca atambululo a suapo poku popia hati: “Yehova wa yeva elemba li pepa.” Evalo Yehova a kuatele vutima omo liovilinga vĩvi viomanu va kala voluali, lia piñaliwa lelemba liwa, loku mola epata limue vakuekolelo vongongo okuti va nõlapo oku linga ocipango caye. Yehova ka va kisikile oku lipua. Ocinimbu caco camisako ndoco: ‘Ovisimĩlo viutima womunu via vĩha calua tunde vutila waye.’ (Efetikilo 8:21) Kũlĩhĩsa ndomo Yehova a lekisa epandi poku kuatela ohenda omanu.

Eye wopa esiñalo kilu lieve. Eci Adama la Heva va lueya, Suku wa popele hati, omanu va ka lima lohali yalua. Lameke Isia ya Noha, wa luka omõlaye onduko ya Noha. Citava okuti onduko yaco yi lomboloka “Epuyuko,” ale “Elembeleko,” kuenda wa popele hati, omõlaye o ka songuila omanu kotembo yepuyuko. Noha wa kuata esanju eci a mola oku tẽlisiwa kuocitumasuku caco kuenda oku mola ndomo ongongo ya kuata vali epondolo lioku kuima apako. Ka ci komohisa oku limbuka okuti, Noha wa nõlapo oku lima!—Efetikilo 3:17, 18; 5:28, 29; 9:20.

Noha kumue lepata liaye va tunda vocimbaluku noke liongongo oku yelisiwa

Otembo yaco, Yehova wa eca kocitumbulukila ca Noha ovihandeleko oco vi va songuile, oku kongelamo ocihandeleko ci lekisa okuti, oku ponda ekandu kuenda ka citava oku lia osonde. Suku wa lingavo ocisila lomanu okuti, lalimue eteke a ka nyõla vali letande ovina viosi vi kuete omuenyo mulo vongongo. Oco Yehova a lekise okuti o ka tẽlisa ohuminyo yaye, wa eca ondimbukiso yimue yi komõhisa okuti, olukongolo. Koloneke vilo, eci tu mola olukongolo, lu tu ivaluisa ohuminyo yocisola ca Yehova.—Efetikilo 9:1-17.

Nda ulandu wa Noha ka wa kalele wocili, nda ka wa sulilile lolukongolo. Ulandu waye wocili, kuenda ka kuatele omuenyo wa leluka. Otembo yaco omanu va enda oku kala anyamo alua komuenyo. Noke Lietande, weya oku kala vali ci soka 350 kanyamo, kuenje wa liyaka lovitangi vialua vokuenda kuotembo yaco. Eye wa linga ekandu linene poku nyua calua, pole ekandu liaco lia imũha eci onekulu yaye Kanana a linga ekandu lia nena esiñalo vepata liaye. Noha wa kala komuenyo otembo yalua kuenda wa mola ovitumbulukila viaye eci via wila vekandu lioku fendela oviteka kuenda ungangala wo koloneke via Nimuroti. Noha wa molavo eci omõlaye Semi a eca ongangu yiwa yekolelo kepata liaye.—Efetikilo 9:21-28; 10:8-11; 11:1-11.

Tu sukilavo oku pandikisa lekolelo kotembo yovitangi ndeci Noha a linga. Eci tu limbuka okuti omanu va kasi oku pembula Suku yocili ale va liwekapo oku u fendela, tu sukila oku pandikisa ndeci Noha a linga. Yehova o sanjukila calua epandi liaco. Yesu Kristu wa popia hati, ‘u o pandikisa toke kesulilo eye o ka popeliwa.’—Mateo 24:13.

^ Ovinimbu 17 Omanu vamue va siata oku sima okuti, Suku wa tepuluile onjongole yovinyama yokulia. Ndaño Suku wa ci linga ale sio, pole ocina ca velapo ceci okuti wa tẽlisa ohuminyo yaye yoku popela ovina viosi via kala vocimbaluku.

^ Ovinimbu 22 Etande lia nyõla ovina viosi oku kongelamo ocitumãlo cina pa kala Ocumbo Cedene. Omo liaco, va Keruvi va tambuile ocikele coku lava onjila yi loña Vocumbo Cedene, va tiukila kilu noke yoku ci tẽlisa vokuenda kueci ci soka 1.600 kanyamo.—Efetikilo 3:22-24.