Hagnente ty agnate’ao

Hizilike amy ty lohahevetse

INOGNE TY AMPIASAGNE I FAGNOMEZA’O REY?

Fagnampeagne ze Niazom-boigne Tamy 2022: Trea tie Mifankatea Tikagne

Fagnampeagne ze Niazom-boigne Tamy 2022: Trea tie Mifankatea Tikagne

1 JANVIE 2023

 Fa nirehafe ty Baiboly mialoha tie hisy aly, horohoron-tane, arete-mandramagne vaho raha ‘mampatahotse hafa’ ty amo ze androntikagne zao. (Lioka 21:10, 11) Tanterake o faminaniagne iohoe tagnate i taom-panompoagne 2022 oy. a Nitohy avao ohatse i aly ta Ukraine agney le nisy voka’e tamy ty fiaigna o ndaty an-tapetrisa’e zay. Ndaty maro ka ty miaretse ty voka ty fiparitaha i COVID-19 oy. Ankoatse izay ka le maro ty ndaty mijale noho ty loza arake ty natiora, agnisa izay i horohoron-tane ta Haïti agney naho ty tsikolony ta Amerika Agnivo naho ta Filipine vaho tatimo antignana i Afrika agne. Akore ty nagnampea o Vavolombelo i Jehovah-o ty ndaty niazo i loza rey?

 Tagnate i taom-panompoagne 2022 oy le nagnampe ze niazom-boigne noho ty loza 200 teo ho eo ty fandaminantikagne! Naho atambatse le nandany 12 tapetrisa dolara teo ho eo tikagne mba hagnampeagne ze niazom-boigne. b Horehafegne ato ty fomba nampiasagne o fagnomezagne an-tsitrapò mba hagnampeagne ze niazom-boigne noho i loza roe rey.

Horohoron-tane ta Haiti Agne

 Tamy 14 Aogositra 2021 le nisy horohoron-tane nandravarava ty faritse atimo i Haïti agne. Nampalahelo fa rahavave roe naho rahalahy raike ro nimate tamy lozay. Le ze tsy nimate ka niaretse ty voka izay satria nimontso fanagnagne sady tena nikivy. Izao ty nirehafe ty rahalahy raike atao tihoe Stephane: “Ndaty maro ty nimate tan-tanàgne ao, le lava nisy fandevegnagne avao ty tao isan-keregnandro tagnate ty roe volagne mahery.” Hoe ka ty rahalahy raike atao tihoe Éliézer: “Maro bey ty Vavolombelogne tsy nanagne tragno hipetrahagne sady tsy nanagne akanjo ndra kiraro ndra raha hafa ilàgne andavanandro. Maro ka ty ndaty mbe ninekoneko tagnate ty volagne maromaro satria nisy fotoagne mbe nihozongozogne avao i taney tafara ty nisehoa i horohoron-taney.”

 Tsiela avao le nanao raha ty fandaminagne. Nagnomey hanegne 53 tòny mahery ty sampa i Haïti, sady nagnomey tragnolay, labasy, kidory, naho fitaovagne fanarizevagne telefony mandeha amy ty masoandro. Tsy izay avao fa tragno 100 mahery ro nisimba le namboaregne ndra naoregne indraike, tagnate i taom-panompoagne 2022 oy. Ray tapetrisa dolara mahery ty vola nilaniegne mba hagnampeagne ze niazom-boigne.

Fizaran-kanegne, ta Haiti agne

 Le vata’e nankasitrake ty fagnampeagne aze o rahalahy naho o rahavaventikagne agneo. Hoe ty Lorette: “Nirava iaby ty tragno naho ty asa’ay noho i horohoron-taney le tsy nanan-kanegne zahay. Faie nagnampe anay ty fandamina i Jehovah le nahazo ze raha iaby nilà’ay zahay.” Nirehake ka ty Micheline tie: “ Nisimba i tragno pilansy nipetraha’ay amy i anadahiko roe rey. Tsy nisy raha azoko natao ankoatse ty mivavake, le nampiasa ty fandamina’e ty Jehovah mba hamaleagne ty vavake nanoeko. Managne tragno fanjaka hipetraha’ay zahay hinane zao. Tapa-kevetse raho tie hanao ze azoko atao mba hanoroagne tie mankasitrake ze raha natao i Jehovah ho anay.”

 Voamare ty manam-pahefagne tagne i fagnampeagne ze niazom-boigne nanoentikagney. Nirehake ty mpiandraikitse ty kominy a L’Asile agne tie: “ Tsiela avao nareo le fa niavy sahady mba hagnampe, tena midera anareo zahay satria nareo nagnaja soa o manam-pahefagneo. Mahafale ahy ka ty mahatrea tie tsy hangorogne harena ty mahameke anareo fa tena te hagnampe ndaty vata’e. Ty hatea areo ty nandrisike anareo hagnampe.”

Nandravarava i Malawi Naho i Mozambike ty Tsikolony Ana

 Nandravarava i Mozambike ty tsikolony atao tihoe Ana tamy 24 Janvie 2022 le ie naho fa niavy eo nifindra a Malawi agne. Zato kilometatse isan-dera ty falaky ty lia i tsikolony igne, sady avy bey i oragney ro tena mitioke naho fa ie ro mandalo. Maro ty potò nitonta, poteke i lalagney, sady nisy rano bey noho ze raha zay.

 Nisy voka’e tamy ty Vavolombelogne 30 000 mahery mitoboke a Malawi naho a Mozambike agne i tsikolonỳ. Nandrambe anjara tamy ty fagnampeagne ze niazom-boigne ty Charles. Hoe reke: “Le vata’e nijale o mpiara-manompò sady maro ty enta iareo nimontso. Le tena nalahelo raho naho fa nahatrea izay sady nahatsapa tie tsy afake magnampe.” Le vata’e nampalahelo ty raha nisy satria nisimbà i tsikolony ty hanegne nahaja iareo naho ty raha nambole iareo. Maro ka ty tsy nanagne tragno hitoboha’e. Ze rahalahy raike zay le namoe ty vali’e naho ty anak’ampela’e roe, satria nivalike i sambo kedekedeke nagnavotse iareoy le nimate agnate rano ao iareo telo miroanake.

Tragno ty mpivaly Vavolombelogne raike tena simba, a Mozambike agne

Ty nività i tragnoy naho fa namboaregne indraike

 Tena nampatahotse i tsikolonỳ. Mipetrake ta Nchalo a Malawi agne ty Sengeredo keleiandraike. Tamy ray maraindray iareo, le naharey rano bey nampatahotse niharine iareo. Kay toe renerano roe niarake niakatse an-tanà iareo eo. Nanapa-kevetse ty rahalahy Sengeredo tie aleo iareo miala ty an-tragno ao. Soa avao iareo fa niala ty ao satria natonta i reneranoy i tragno iareo. Nandeha tomboke mbamy Anjomba i Fanjakagney agne iareo keleiandraike. Roe lera ty nifangalà iareo i lalagne mbamy Anjombay mbeoy faie sasa-dera avao ty nangala iareo aze tamo o fotoagne iohoe. Tena nipitsake ty halegne sady nirokake iareo naho fa niavy agne. Faie tsy nisy natahoragne ty fiay iareo.

 Tsiela avao le nagnampe ty sampa i Malawi naho i Mozambike. Nirahe iareo o mpiandraikitse faritseo naho o androanavi-pagnahio mba hagnente ze raha ilae o mpiara-manompo niazom-boigneo, sady hampahery iareo. Komity Mikarakara ze Niazom-boigne maromaro ro nampagnarahegne maso ty fagnampeagne ze niazom-boigne. Le avy le nanao raha o Komity rehoe mba hahavy i mpiara-manompo rey hahazo ze raha paia’e agnisa izay ty hanegne. Mba hagnampeagne o ndatio le vola 33 000 dolara ty nilaniegne, le mba hagnoregnagne indraike ndra hagnamboaragne ze tragno nisimba le vola 300 000 dolara ty nilaniegne.

 Nampiasa soa ty vola tan-tagna’ey o Komity Mikarakara ze Niazom-boigneo, sady tena nimete soa ty raha natao iareo satria tena nionjogne ty vilin-draha. Nionjogne 70 isan-jato eo ho eo zao ohatse ty vily o bon-tsakò tagnate ty fito volagne voaloha’e nagnampeagne o niazo-boigneo, ie amy zao io ty tena fihina ty ndaty a Malawi agne. Tena nionjogne ka ty vily o esansio naho o gazoalio. Mba hitsitsiagne i volay le tagne avao o rahalahy naho o rahavaveo ro nivily hanegne naho fitaovagne fagnoregnagne, sady le avy le maro ty vinily iareo. Nihegne areke ty vilin-draha nivili’e iareo sady tsy nandoa vola bey mba hitaonagne i entagney iareoy.

 Le vata’e nanohigne ty fo o vahoa i Jehovah-o ty nahatrea i fagnampeagne iareo rey. Hoe ty Felisberto, rahalahy raike a Mozambike agne: “Mbe tsy nahatrea fikambanagne nagnomey raha tsiefa hoe itoa indraike raho. Nimea’e iaby ty fitaovagne fagnoregnagne, fitaonagne entagne, ndaty hanao fagnoregnagne, hanegne, vaho tari-dalàgne. Trea tamy fagnampeagne anay rey vata’e i hatea nirehafe i Jesosy amy Jaona 13:34, 35 aoy.” Tena nisimba ty tragno ty rahavave raike nimate valy atao tihoe Ester, a Malawi agne. Nirehake reke tie: “Le vata’e nikivy raho satria tsy nanambola hagnamboaragne tragno vaovao hafa indraike. Naho fa nagnamboatse tragno ho ahy i rahalahy rey, le hoe fa amy paradisay ao ty fahatsapako ty vatako.”

 Tena hihamaro hinane zao ty loza hiseho, satria fa marine i tontolo vaovaoy. (Matio 24:7, 8) Faie matoky tika fa hahazo ze fagnampeagne paia’e avao o vahoa i Jehovah-o, satria tea magnomey nareo le manao fagnomezagne an-tsitrapò. Hazavaegne amy donate.isa4310.com ao ty fomba isan-karaza’e azo anoagne fagnomezagne. Misaotse anareo amy ty fatariha areo.

a Nanomboke tamy 1 Septambra 2021 ty taom-panompoagne 2022, le nitampetse tamy 31 Aogositra 2022.

b Dolara o Amerikanao iaby ze dolara rehafegne amy ty lahatsoratse toy ato.