Jezus je umrl, zato da bi bili ljudem lahko odpuščeni grehi in da bi dobili neskončno življenje. (Rimljanom 6:23; Efežanom 1:7) Poleg tega je s svojo smrtjo dokazal, da lahko človek ostane zvest in vdan Bogu tudi v najhujših preizkušnjah. (Hebrejcem 4:15)

 Razmislite, kako je lahko smrt enega človeka dosegla tako veliko.

1.   Jezus je umrl, zato da bi nam lahko bili »odpuščeni grehi«. (Kološanom 1:14)

    Prvi človek, Adam, je bil ustvarjen popoln, kar pomeni, da je bil brez greha. Toda odločil se je, da ne bo ubogal Boga. S to svojo neposlušnostjo oziroma grehom je močno vplival na vse svoje potomce. »Po neposlušnosti enega človeka« so, kot pojasnjuje Sveto pismo, »mnogi postali grešni«. (Rimljanom 5:19)

    Tudi Jezus je bil popoln, vendar v nasprotju z Adamom ni nikoli grešil. Zato je lahko bil »spravna žrtev za naše grehe«. (1. Janezovo 2:2) Zaradi Adamove neposlušnosti se je človeška družina umazala z grehom, z Jezusovo smrtjo pa so greha očiščeni vsi, ki verujejo v Jezusa.

    V nekem smislu je Adam prodal človeško raso grehu in tako je ta postala suženj greha. Ko je Jezus rade volje umrl za nas, je s tem odkupil človeško družino od greha in jo dobil za svojo. Če se kdo pregreši, imamo zaradi tega »pri Očetu pomočnika, Jezusa Kristusa, pravičnega«. (1. Janezovo 2:1)

2.   Jezus je umrl, »da ne bi bil pokončan nihče, ki veruje vanj, ampak bi imel večno življenje«. (Janez 3:16)

    Adam je bil ustvarjen, da bi živel večno, ker pa je grešil, je bil kaznovan s smrtjo. Zaradi njega »je na svet prišel greh in po grehu smrt; tako se je smrt razširila na vse ljudi, ker so vsi grešili«. (Rimljanom 5:12)

    Jezusova smrt pa vseh tistih, ki verujejo v Jezusa, ni le očistila greha, ampak tudi odpravila njihovo smrtno kazen. Sveto pismo takole povzame, kaj se je s tem doseglo: »Da bi, kakor je greh kraljeval skupaj s smrtjo, tudi nezaslužena dobrotljivost lahko kraljevala po pravičnosti in tako prinesla večno življenje po Jezusu Kristusu, našem Gospodu.« (Rimljanom 5:21)

    Seveda ljudje danes ne živijo neomejeno dolgo. Toda Bog obljublja, da bo pravičnim dal večno življenje in da bo obudil mrtve, tako da bodo lahko tudi oni imeli koristi od tega, da je Jezus žrtvoval svoje življenje. (Psalm 37:29; 1. Korinčanom 15:22)

3.   Jezus je s tem, da je »bil poslušen vse do smrti«, dokazal, da človek lahko ostane zvest Bogu v vsakršni preizkušnji. (Filipljanom 2:8)

    Adam je imel popoln um in telo, pa vseeno ni ubogal Boga, zato ker si je sebično zaželel nekaj, kar mu ni pripadalo. (1. Mojzesova 2:16, 17; 3:6) Kasneje je Božji največji sovražnik, Satan, namigoval, da ne bo noben človek iz nesebičnih razlogov ubogal Boga, še posebej če bo šlo za njegovo življenje. (Job 2:4) Toda popolni človek Jezus je ubogal Boga ter mu ostal zvest in vdan, tudi ko je prestajal sramotno in bolečo smrt. (Hebrejcem 7:26) S tem je bil dan nedvoumen odgovor na Satanovo namigovanje: Človek lahko ostane zvest Bogu, pa naj ga doleti takšna ali drugačna preizkušnja.

Vprašanja o Jezusovi smrti

•   Zakaj je Jezus moral trpeti in umreti, da bi odrešil ljudi? Zakaj ni Bog kar preklical smrtne obsodbe?

   Božji zakon pravi: »Plačilo za greh je namreč smrt.« (Rimljanom 6:23) Bog ni Adamu prikril tega zakona, ampak mu je rekel, da bo kaznovan s smrtjo, če bo neposlušen. (1. Mojzesova 3:3) Ko je Adam grešil, je Bog, za katerega »je nemogoče, da bi lagal«, držal besedo. (Titu 1:2) Adam na svoje potomce ni prenesel le greha, ampak tudi »plačilo za greh« – smrt.

   Čeprav si grešni ljudje zaslužijo, da so kaznovani s smrtjo, pa jim je Bog naklonil bogastvo svoje »nezaslužene dobrotljivosti«. (Efežanom 1:7) To, kar je naredil, da bi odrešil človeštvo – poslal je Jezusa kot popolno žrtev – je bilo hkrati nadvse pravično in izredno usmiljeno dejanje.

•   Kdaj je Jezus umrl?

   Jezus je umrl na dan judovske pashe, in sicer ob »deveti uri« od sončnega vzhoda oziroma okoli 15. ure. (Marko 15:33–37, podčrtna opomba) Glede na novodobne koledarje je bil takrat petek, 1. april 33 n. št.

•   Kje je Jezus umrl?

   Jezus je bil usmrčen »na tako imenovanem Kraju lobanje, ki se po hebrejsko imenuje Gólgota«. (Janez 19:17, 18) Ta kraj je bil v Jezusovem času »zunaj mestnih vrat«, torej zunaj Jeruzalema. (Hebrejcem 13:12) Možno je, da je bila Golgota na hribu, saj Sveto pismo pravi, da so nekateri opazovali Jezusovo usmrtitev »od daleč«. (Marko 15:40) Toda točne lokacije tega kraja ne moremo z gotovostjo določiti.

•   Kako je Jezus umrl?

   Mnogi verjamejo, da je bil Jezus križan oziroma usmrčen na križu, toda Sveto pismo poroča: »On je naše grehe sam ponesel na svojem telesu na les.« (1. Petrovo 2:24, Jeruzalemska izdaja) Pisci Svetega pisma so za napravo, na kateri je bil usmrčen Jezus, uporabljali dve grški besedi – staurós in xýlon. Veliko učenjakov je prišlo do sklepa, da se ti besedi nanašata na tram ali na pokončen kol iz enega kosa lesa.

•   Kako naj bi se spominjali Jezusove smrti?

   Tisto noč, ko so Judje obhajali vsakoletno pasho, je Jezus s svojimi sledilci uvedel preprost običaj in jim zapovedal: »To delajte meni v spomin.« (1. Korinčanom 11:24) Čez nekaj ur so Jezusa usmrtili.

   Svetopisemski pisci so Jezusa primerjali s pasho oziroma z jagnjetom, ki je bilo žrtvovano za pasho. (1. Korinčanom 5:7) Prav kakor je praznovanje pashe spominjalo Izraelce, da so bili osvobojeni iz suženjstva, tako slovesnost v spomin na smrt Jezusa Kristusa spominja kristjane, da so osvobojeni greha in smrti. Ker je bila pasha, ki je potekala 14. nisana po lunarnem koledarju, vsakoletno praznovanje, so tudi prvi kristjani spominsko slovesnost obhajali enkrat letno.

   Vsako leto se na dan, ki ustreza 14. nisanu, milijoni po svetu spominjajo Jezusove smrti.