Mnogi, ki so skoraj umrli, pravijo, da se spominjajo, da so zapustili svoje telo, videli močno svetlobo ali pa neki čudovit kraj. »Nekateri verjamejo, da je takšno doživetje ekskluziven vpogled v drugo sfero obstoja,« piše v knjigi Recollections of Death. Čeprav Sveto pismo ne omenja obsmrtnih doživetij, pa vsebuje temeljno resnico, ki nam pokaže, da takšna doživetja niso videnja o naslednjem življenju.

 Mrtvi se ničesar ne zavedajo.

Sveto pismo pravi: »Mrtvi pa se ne zavedajo ničesar.« (Pridigar 9:5) Ob smrti ne preidemo v drug nivo obstoja ali zavesti, ampak v neobstoj. Nauk, da imamo neumrljivo dušo, ki preživi našo telesno smrt, ne izvira iz Svetega pisma. (Ezekiel 18:4) Zato ni mogoče, da so spomini, povezani z obsmrtno izkušnjo, bežni vpogledi v nebesa, pekel ali posmrtno življenje.

 Kaj je o posmrtnem življenju povedal Lazar?

Poročilo o Lazarju, ki ga najdemo v Svetem pismu, opisuje resnično izkušnjo v zvezi s smrtjo. Lazar je bil že štiri dni mrtev, ko ga je Jezus obudil nazaj v življenje. (Janez 11:38–44) Če bi Lazar tiste štiri dni živel neko obliko posmrtnega življenja, potem bi bilo to, da ga je Jezus obudil v življenje na zemlji, brezsrčno dejanje. Toda v Svetem pismu nikjer ne piše, da bi Lazar omenjal posmrtno življenje. Če bi ga izkusil, bi o tem zagotovo spregovoril. Omeniti je treba, da je Jezus Lazarjevo smrt primerjal s spanjem, s čimer je nakazal, da se Lazar, ko je bil mrtev, ni zavedal ničesar. (Janez 11:11–14)