Preskoči na vsebino

POJASNJENE SVETOPISEMSKE VRSTICE

Janez 14:6: »Jaz sem pot, resnica in življenje«

Janez 14:6: »Jaz sem pot, resnica in življenje«

 »Jezus mu je odvrnil: ‚Jaz sem pot in resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kakor po meni.‘« (Janez 14:6, Prevod novi svet)

 »Jezus mu je dejal: ‚Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.‘« (Janez 14:6, Slovenski standardni prevod)

Pomen Janeza 14:6

 Nekdo, ki želi častiti Očeta, Boga Jehova, a mora priznati, da ima Jezus pomembno vlogo.

 »Jaz sem pot.« Jezus je »pot«, po kateri se lahko bližamo Bogu na njemu sprejemljiv način. Tisti, ki molijo k Bogu, morajo to storiti v Jezusovem imenu. (Janez 16:23, 24) To pomeni, da se lahko zaradi Jezusove smrti spravijo z Bogom oziroma so lahko z njim v dobrem odnosu. (Rimljanom 5:8–11) Jezus pa je dal tudi zgled, ki ga morajo tisti, ki želijo ugajati Bogu, posnemati. (Janez 13:15)

 »Jaz sem [...] resnica.« Jezus je vedno govoril resnico in živel v skladu z njo. (1. Petrovo 2:22) Resnico o Bogu lahko spoznamo tako, da Jezusa poslušamo. (Janez 8:31, 32) Jezus je bil »resnica« tudi zato, ker je izpolnil svetopisemske prerokbe. Tako so Božje obljube postale resničnost. (Janez 1:17; 2. Korinčanom 1:19, 20; Kološanom 2:16, 17)

 »Jaz sem [...] življenje.« Jezus je dal svoje življenje, zato da bi lahko tisti, ki verujejo vanj, imeli večno življenje. (Janez 3:16, 36) Jezus pomeni življenje tudi za tiste, ki so že umrli, saj jih bo obudil od mrtvih. (Janez 5:28, 29; 11:25)

 »Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.« Tisti, ki želijo, da jih Bog priznava, morajo sprejeti Jezusovo edinstveno vlogo. To delajo tako, da k Bogu molijo v Jezusovem imenu. S tem kažejo, da priznavajo oblast Jezusa Kristusa. (Janez 15:16) Prav tako priznavajo, da je rešitev možna samo po Jezusu. (Apostolska dela 4:12; Filipljanom 2:8–11)

Sobesedilo Janeza 14:6

 V Janezu od 13. do 17. poglavja so zapisani nasveti, ki jih je Jezus v noči pred svojo smrtjo dal svojim 11 zvestim apostolom. V 14. poglavju je Jezus svoje učence spodbudil, da bi Očeta in njega ljubili, poslušali in verovali vanju. (Janez 14:1, 12, 15–17, 21, 23, 24) Odkril je, kako tesen odnos je imel in ga še ima s svojim Očetom. (Janez 14:10, 20, 28, 31) Čeprav naj bi se Jezus kmalu vrnil v nebesa, je svojim učencem zagotovil, da jih ne bo zapustil. (Janez 14:18) Obljubil jim je tudi »pomočnika« oziroma »svetega duha«, ki ga bo v njegovem imenu poslal Oče. (Janez 14:25–27) Tako je Jezus svoje sledilce pripravil na preizkušnje, ki so še pred njimi.