Jehovove priče so že desetletja tarča kritik, ker zavračajo transfuzijo krvi. Takšno zavračanje, ki temelji na svetopisemski zapovedi, da naj se zdržujejo krvi, se včasih bije z mnenjem zdravnikov glede tega, kaj je najboljše za zdravje pacientov. (Apostolska dela 15:29)

Vendar pa čedalje več izkušenih posameznikov s področja medicine poudarja zdravstvene razloge, zakaj naj bi uporabljali postopke, s katerimi bi se ognili transfuziji krvi.

V reviji Stanford Medicine Magazine (spomladanska izdaja 2013), ki jo izdaja medicinska fakulteta v Stanfordu, je bil poseben članek o krvi z naslovom Against the Flow – What’s Behind the Decline in Blood Transfusions? (Proti toku – zakaj je vse manj transfuzij krvi?). Avtorica tega članka, Sarah C. P. Williams, je napisala: »V zadnjem desetletju je vse več raziskav odkrilo, da se v bolnišnicah po vsem svetu – v operacijskih in bolnišničnih sobah – transfuzija krvi uporablja pogosteje in v večjih količinah, kot je to sploh potrebno za pomoč pacientom.«

Avtorica je citirala zdravnico Patricijo Ford, ustanoviteljico in direktorico Centra za brezkrvno medicino in kirurgijo v pensilvanski bolnišnici, ki je rekla: »Obstaja prepričanje, ukoreninjeno v osebje medicine, da ljudje umrejo, če nimajo določene količine krvi, in da je kri glavni reševalec življenja [...]. To je res v nekaterih posebnih primerih a, toda za večino pacientov v večini primerov to ne velja.«

Doktorica Ford, ki vsako leto zdravi okoli 700 Jehovovih prič, je dodala: »Številni zdravniki, s katerimi sem se pogovarjala [...], imajo napačno predstavo, da veliko pacientov enostavno ne more preživeti brez transfuzije krvi. Morda sem bila nekaj časa tudi sama takega mnenja. Toda hitro sem se naučila, da lahko za takšne paciente poskrbiš že samo z nekaj enostavnimi postopki.«

Leta 2012 so v avgustovski izdaji revije Archives of Internal Medicine izšli rezultati 28-letne raziskave z nekega centra, na katerem so spremljali paciente, ki so bili operirani na srcu. Jehovove priče so okrevali veliko bolje kot pacienti s podobnimi zdravstvenimi težavami, ki so dobili transfuzijo krvi. V primerjavi s tistimi, ki so prejeli transfuzijo, so imeli manj bolnišničnih zapletov in so po operaciji hitreje okrevali, vendar pa so pacienti iz obeh skupin po posegu živeli še okoli 20 let.

V članku, ki je 8. aprila 2013 izšel v reviji The Wall Street Journal, je pisalo: »Brezkrvna kirurgija – operacije brez darovane krvi – se že leta uporablja pri pacientih, ki zavračajo transfuzijo iz verskih razlogov. Danes se bolnišnice te prakse lotevajo v večji meri [...]. Kirurgi, ki zagovarjajo brezkrvno medicino, pravijo, da so stroški kupovanja, shranjevanja, obdelovanja in testiranja krvi ter same transfuzije manjši, poleg tega pa se zmanjša tveganje za okužbe in zaplete, zaradi katerih pacienti ostajajo dlje časa v bolnišnici.«

Zato ne preseneča, da Robert Lorenz, strokovni direktor na oddelku za uporabo krvi na clevelandski kliniki, pravi: »Takrat ko pacientu daš transfuzijo, imaš občutek, da mu s tem pomagaš. Vendar podatki za daljše časovno obdobje kažejo ravno obratno.«