Ali ste tudi vi opazili, da so mnoge religije osredotočene na zaslužek, ne pa na to, da bi drugim pomagale zbližati se z Bogom? Oglašujejo in prodajajo usluge in različne izdelke. Mnogi od njihovih voditeljev dobivajo visoke plače in živijo zelo razkošno življenje. Razmislite o nekaterih primerih:

•   V raziskavi, ki je bila opravljena glede nekega katoliškega škofa, je bilo ugotovljeno, da je sredstva cerkve 13 let uporabljal za skoraj 150 potovanj z zasebnim letalom in za okoli 200 voženj z limuzinami. Poleg tega je za obnove cerkvene hiše, v kateri je živel, porabil več kot štiri milijone dolarjev.

•   Neki pridigar v eni afriški državi redno organizira verska srečanja z več desettisoč navzočimi. V svojem ogromnem cerkvenem objektu prodaja vsakovrstne izdelke, od »čudežnega olja« do brisač in majic s svojo sliko. Medtem ko je veliko tistih, ki pridejo na ta srečanja, zelo revnih, je on zelo bogat.

•   Dve od štirih kitajskih svetih budističnih gora sta registrirani kot podjetji. Poleg tega je znani shaolinski tempelj povezan z mnogimi komercialnimi projekti. Tamkajšnjemu glavnemu menihu mnogi pravijo »direktor menih«.

•   Podjetja po vsej Ameriki so začela najemati svetovalce, ki opravljajo izmišljene rituale, s katerimi zaposlenim dajejo duhovno vodstvo.

 Kaj si mislite o religijah, ki so povezane s komercializmom? Ali ste se kdaj spraševali, kako na ljudi, ki zaslužek iščejo s pomočjo verskih dejavnosti, gleda Bog?

 Bog mešanja religije s trgovanjem ne odobrava. Sveto pismo pokaže, da je bil v preteklosti zelo razočaran nad duhovniki, ki so poučevali »za plačilo« in pri tem trdili, da predstavljajo njega. (Miha 3:11) Bog je obsodil pohlepno komercialno ravnanje, ki je njegovo hišo čaščenja spremenilo v »razbojniško jamo«. (Jeremija 7:11)

 Tako kot Bogu so se tudi Jezusu gnusili tisti, ki so religijo izkoriščali za zaslužek. V njegovih dneh so verski voditelji kovali dobiček s tem, da so pohlepnim trgovcem dovolili trgovati v jeruzalemskem templju. Tam so izkoriščali iskrene ljudi, ki so prišli častit Boga. Jezus je te nepoštene trgovce pogumno izgnal iz templja z besedami: »Iz hiše mojega Očeta ne delajte več trgovske hiše!« (Janez 2:14–16)

 Jezus je Božje stališče odseval tudi pri svojem služenju. (Janez 8:28, 29) Ko je druge učil o Bogu, ni nikoli zahteval plačila. Plačila ni zahteval niti takrat, ko je naredil kakšen čudež, kot na primer takrat, ko je nahranil lačne, ozdravil bolne in obudil mrtve. Jezus svojega služenja nikoli ni izkoriščal za pridobivanje bogastva – celo svojega doma ni imel. (Luka 9:58)

 Jezus je svojim sledilcem naročil, naj svojih verskih dejavnosti nikoli ne uporabljajo za zaslužek. Rekel jim je: »Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.« (Matej 10:8) Ti zgodnji Jezusovi sledilci, ki so postali poznani kot kristjani, so upoštevali Jezusova navodila. Razmislite o nekaterih primerih:

•   Apostolu Petru, ki je Jezusa pogosto spremljal pri oznanjevanju, je moški po imenu Simon ponudil denar. Želel je moč in oblast. Peter je Simonovo ponudbo nemudoma zavrnil in ga ostro pograjal: »Tvoje srebro naj gre s tabo vred v nič, ker si do Božjega brezplačnega daru hotel priti z denarjem.« (Apostolska dela 8:18–20)

•   Apostol Pavel je bil znan po tem, da je oznanjeval po različnih krajih. Čeprav je v mnogih občinah trdo delal veliko let, za svoje delo nikoli ni zahteval plačila. Zase in za sokristjane je rekel: »Z Božjo besedo ne trgujemo, kot to počnejo mnogi drugi.« (2. Korinčanom 2:17) Ob neki drugi priložnosti je še napisal: »Ko smo vam oznanjali Božjo dobro novico, smo noč in dan delali, da ne bi nikogar med vami obremenili z velikimi stroški.« (1. Tesaloničanom 2:9)

 Seveda so ti zgodnji kristjani za svoje obsežne oznanjevalske akcije in dobra dela potrebovali finančna sredstva. Vendar teh niso nikoli zahtevali kot plačilo za svoje verske dejavnosti. Ljudje so lahko, če so to želeli, prispevali na podlagi naslednjih načel:

•   2. Korinčanom 8:12: »Če namreč človek daje s pripravljenostjo, je dajanje še posebej zaželeno. Od vsakega se pričakuje, da daje to, kar ima, ne pa tega, česar nima.«

   Pomen: Motiv za dajanje je pomembnejši od tega, koliko damo.

•   2. Korinčanom 9:7: »Naj vsak stori tako, kakor se je odločil v svojem srcu, ne nejevoljno ali pod prisilo, ker Bog ljubi veselega darovalca.«

   Pomen: Bog ne želi, da se čutimo prisiljene k temu, da dajemo. Vesel je, ko dajemo, ker to sami želimo.

 Sveto pismo jasno pokaže, da Bog ne sprejema vseh religij oziroma oblik čaščenja. (Matej 7:21–23) V dramatični svetopisemski prerokbi so vse krive verske organizacije primerjane s prostitutko, saj zaradi denarja ali drugih uslug sodelujejo z vladami in izkoriščajo ljudi iz vseh narodov. (Razodetje 17:1–3; 18:3) Prerokba nato pokaže, da bo Bog kmalu izvršil obsodbo nad vsemi krivimi religijami. (Razodetje 17:15–17; 18:7)

 Dokler se to ne zgodi, pa Bog ne želi, da bi krive religije s svojimi pokvarjenimi dejanji zavajale ljudi in jih oddaljile od njega. (Matej 24:11, 12) Iskrene posameznike spodbuja, da se ločijo od krivih religij in se naučijo, kako mu lahko služijo na sprejemljiv način. (2. Korinčanom 6:16, 17)