Živimo v času, prepolnem skrbi, »kritičnih časih, v katerih bo težko živeti«. (2. Timoteju 3:1) Mnogi so pretreseni zaradi finančne krize, razpada družin, vojn, izbruhov smrtonosnih bolezni in naravnih nesreč ali pa nesreč, ki jih je povzročil človek. K temu lahko dodamo še osebne skrbi: »Ali se bo tvorba, ki sem jo odkril pri sebi, izkazala za rakasto?« »V kakšnem svetu bodo odraščali moji vnuki?«

Vendar pa niso vse skrbi slabe. Že po naravi občutimo nekaj stresa pred kakšnim testom, nastopom ali razgovorom za službo. Zdrav strah pred nevarnostmi nam tudi pomaga, da se ognemo stvarem, ki bi nam škodovale. Toda pretirana ali nenehna zaskrbljenost je uničujoča. Nedavne raziskave, v katerih je sodelovalo več kot 68.000 odraslih, so pokazale, da celo rahla zaskrbljenost poveča stopnjo tveganja prezgodnje smrti. Jezus je torej povsem upravičeno vprašal: »Kdo od vas lahko s svojo zaskrbljenostjo doda svoji življenjski dobi en komolec?« Prav zares, zaskrbljenost nam ne podaljša življenja. Jezus je zato svetoval: »Ne bodite več zaskrbljeni.« (Matej 6:25, 27) Toda kako je to sploh mogoče?

Odgovor se skriva v tem, da udejanjamo praktično modrost, gojimo pravo vero v Boga in si pridobimo zanesljivo upanje za prihodnost. Tudi če se trenutno ne spoprijemamo s težavnimi okoliščinami, se bomo morda v prihodnosti. Zato si sedaj poglejmo, kako upoštevanje omenjenih korakov pomaga Paulu, Janet in Aloni, da se lahko spoprijemajo z zaskrbljenostjo.