MED številne mehanizme, zaradi katerih je človeško življenje mogoče, spada sposobnost telesa, da zaceli rane oziroma regenerira poškodovano tkivo. Proces se prične kmalu za tem, ko se zgodi poškodba.

Razmislite: Celjenje je mogoče zaradi številnih kompleksnih celičnih funkcij:

• Krvne ploščice se prilepijo na tkivo okoli rane, tako da oblikujejo krvni strdek in zaprejo poškodovane krvne žile.

• Vnetje zaščiti pred okužbo in odstrani kakršne koli »nečistoče«, ki so ostale po poškodbi.

• Čez nekaj dni začne telo nadomeščati poškodovano tkivo, kar pomeni, da zmanjšuje rano in popravlja poškodovane krvne žile.

• Nazadnje brazgotinsko tkivo preoblikuje in utrdi poškodovano mesto.

Znanstveniki po zgledu sistema strjevanja krvi razvijajo plastiko, ki si lahko sama »zaceli« poškodbo. Takšni obnovitveni materiali so opremljeni z vzporednima cevčicama, v katerih sta kemikaliji, ki ob poškodbi »krvavita«. Ko se kemikaliji pomešata, ustvarita gel, ki se razširi po poškodovanem mestu ter zapre razpoke in luknje. Gel se nato strdi. Nastala trdna snov obnovi prvotno trdnost materiala. Neki raziskovalec priznava, da ta proces sintetičnega celjenja, ki je še v razvoju, spominja na proces, ki že obstaja v naravi.

Kaj menite? Ali je sposobnost telesa, da zaceli rane, plod evolucije ali ustvaritve?