PREDEN se je Galileo rodil, so mnogi ljudje verjeli, da se Sonce, planeti in zvezde vrtijo okoli Zemlje. To prepričanje je bilo del uradnega nauka Katoliške cerkve.

Toda Galileo je s svojim teleskopom videl dokaze, ki so nasprotovali splošno sprejetim znanstvenim naukom. Na primer, ko je opazoval navidezno gibanje Sončevih peg po Sončevi površini, je ugotovil, da se Sonce vrti okrog svoje osi. Takšna opazovanja so neznansko prispevala k temu, da je človek bolje razumel vesolje. Toda prispevala so tudi k temu, da je Galileo zaradi njih prišel v nesoglasje s Katoliško cerkvijo.

Desetletja pred tem je poljski astronom Nikolaj Kopernik razvil teorijo, da Zemlja kroži okoli Sonca. Galileo je preučeval Kopernikovo delo glede gibanja nebesnih teles in zbral dokaze, ki so podpirali to teorijo. Galileo se je sprva obotavljal objaviti nekatera od svojih opazovanj, saj se je bal, da se jim bodo posmehovali in jih zaničevali. Ker pa ni mogel  zadržati navdušenja nad tem, kar je videl s svojim teleskopom, je navsezadnje svoja odkritja dal v javnost. Nekateri znanstveniki so nasprotovali njegovi razlagi, duhovniki pa so ga kmalu začeli blatiti s svojih prižnic.

Leta 1616 je kardinal Bellarmino, »vodilni teolog tistega časa«, obvestil Galilea, da je Cerkev sprejela odlok proti Kopernikovim zamislim. Bellarmino je Galilea odločno spodbudil, naj se podredi temu odloku. Zato Galileo leta po tem v javnosti ni več zagovarjal tega, da Zemlja kroži okoli Sonca.

Leta 1623 je prišel na oblast papež Urban VIII., ki je bil Galileov prijatelj. Zato je Galileo leta 1624 prosil papeža, naj razveljavi odlok iz leta 1616. Urban tega ni storil, ampak je Galilea spodbudil, naj pojasni nasprotujoči si teoriji Kopernika in Aristotela, in sicer tako, da ne bo zagovarjal nobenega od njiju.

Galileo je nato napisal knjigo z naslovom Dialog o dveh glavnih sistemih sveta. Čeprav je papež naročil Galileu, naj bo nevtralen, se je iz vsebine knjige dalo razbrati, da je Galileo naklonjen Kopernikovim sklepom. Kmalu so Galileovi nasprotniki začeli trditi, da se njegova knjiga norčuje iz papeža. Galilea so obtožili krivoverstva in mu grozili z mučenjem, zato je bil prisiljen, da zanika Kopernikov nauk. Leta 1633 ga je rimska inkvizicija obsodila na stalen hišni pripor in prepovedala njegova dela. Galileo je umrl 8. januarja 1642 na svojem domu v Arcetri blizu Firenc.

Več stoletij je nekaj Galileovih del ostalo na seznamu prepovedanih knjig za katoličane. Toda leta 1979 je cerkev ponovno obravnavala dejanje, ki ga je pred 300 leti naredila rimska inkvizicija. Končno je leta 1992 papež Janez Pavel II. priznal, da je Katoliška cerkev po krivem obsodila Galilea.