Biblijsko gledišče

Ali Bog želi, da bi obogateli?

»Bog mi je danes odprl nova vrata! Pod palcem se mi obeta šestmestna številka!«

»Sanjam o bogastvu, ker mi enako želijo vsa nebesa.«

»Bog nam daje moč, da lahko obogatimo.«

»Za svoj finančni uspeh se lahko zahvalim Knjigi [Bibliji].«

IZ TEH izjav je razvidno stališče številnih verskih skupin, ki trdijo, da je gmotno bogastvo dokaz Božjega blagoslova. Pridigajo, da ti bo Bog, če izpolnjuješ njegovo voljo, pomagal do blaginje v tem življenju, pa tudi v prihodnjem. Taka teološka razlaga je zelo priljubljena, knjige, ki jo obravnavajo, pa sodijo med prodajne uspešnice. Toda ali to »teologijo blaginje« zagovarja tudi Biblija?

Bodite prepričani, da naš Stvarnik, ki ga Biblija opisuje kot »srečnega Boga«, želi, da bi bili srečni in uspešni. (1. Timoteju 1:11; Psalm 1:1–3) Poleg tega blagoslavlja tiste, ki mu ugajajo. (Pregovori 10:22, NW) Toda ali za nas danes takšen blagoslov pomeni zgolj neko obliko uspešnosti v gmotnem pogledu? Odgovor nam postane povsem jasen, ko razumemo, kje v toku časa smo glede na izpolnitev Božjega namena.

Ali je sedaj čas za kopičenje bogastva?

Resda je v preteklosti Bog Jehova nekatere svoje služabnike blagoslovil z gmotnim bogastvom. Dober zgled tega sta denimo očak Job in kralj Salomon. (1. kraljev 10:23; Job 42:12) Vseeno pa mnogi drugi bogaboječi možje, kot sta bila na primer Janez Krstnik in Jezus Kristus, niso živeli v izobilju. (Marko 1:6; Luka 9:58) Kaj nam to pove? V luči Biblije, Bog s svojimi služabniki ravna skladno s tem, kar jim je namenil glede na čas, v katerem živijo. (Propovednik 3:1) Kako pa se to načelo nanaša na nas danes?

Biblijske prerokbe odkrivajo, da živimo v času »sklenitve stvarnosti« oziroma v »zadnjih dneh« tega sveta. To obdobje zaznamujejo vojne, bolezni, lakote, potresi in socialni razkroj. Pod težo vsega tega človeštvo ječi tako kot še nikoli prej, in to vse od leta 1914. (Matej 24:3; 2. Timoteju 3:1–5; Luka 21:10, 11; Razodetje 6:3–8) Skratka, ta svet je podoben potapljajoči se ladji, ki bo zdaj zdaj izginila pod gladino! Ali bi bilo skladno s temi dejstvi smiselno, da bi Bog vsakega svojega služabnika blagoslavljal z gmotnim bogastvom? Ali ne bi bilo razumneje, da bi od nas želel, naj si prizadevamo za kaj, kar je v teh okoliščinah pomembnejše?

Jezus Kristus je naš čas primerjal z Noetovimi dnevi. Dejal je: »Kakor so v tistih dneh pred potopom jedli in pili, se ženili in možile  do dneva, ko je Noe vstopil v barko, in se niso zmenili, dokler ni prišel potop ter jih vse odnesel, tako bo tudi ob navzočnosti Sina človekovega.« (Matej 24:37–39) Čas, v katerem živimo, je primerjal tudi z Lotovimi dnevi. Lotovi sosedje v Sodomi in Gomori so »jedli [. . .], pili, kupovali, prodajali, sadili in gradili. Toda tisti dan, ko je Lot prišel iz Sodome, sta z neba padala ogenj in žveplo ter jih vse pokončala,« je dejal Jezus in dodal: »Enako bo tudi tisti dan, ko se bo razodel Sin človekov.« (Luka 17:28–30)

Da ne bo pomote, nič ni narobe, če jemo, pijemo, se poročimo, kupujemo in prodajamo, vendar je nevarnost v tem, da se s takimi rečmi toliko zaposlimo, da se ne zavedamo več, v kako nevarnih časih živimo. Zato se vprašajte: »Ali bi nam Bog storil uslugo, če bi nas blagoslovil prav s tistimi rečmi, ki bi nam odvračale pozornost od tega, kar je pomembnejše?« * Ravno nasprotno, napravil bi nam medvedjo uslugo. Niti zamisliti si ne moremo, da bi Bog ljubezni tako ravnal! (1. Timoteju 6:17; 1. Janezovo 4:8)

Čas, da si rešimo kožo!

V tem kritičnem času človeške zgodovine ima Božje ljudstvo delo, ki ga je treba nujno opraviti. Jezus je dejal: »Ta dobra novica o kraljestvu se bo oznanjala po vsej naseljeni zemlji v pričevanje vsem narodom, in tedaj bo prišel konec.« (Matej 24:14) Jehovove priče jemljejo te besede zelo resno. Zato svoje bližnje spodbujajo, naj se poučijo o tem Kraljestvu in Božjih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati, da bi dobili pravico do večnega življenja. (Janez 17:3)

Po drugi strani pa Bog od svojih zvestih služabnikov ne pričakuje, da bi morali živeti asketsko, temveč želi, da so zadovoljni z osnovnimi rečmi, ki jih potrebujejo za življenje, tako da mu lahko kar najbolj služijo. (Matej 6:33) On pa bo poskrbel za njihove gmotne potrebe. V Hebrejcem 13:5 piše: »V vašem življenju naj ne bo prostora za ljubezen do denarja, temveč bodite zadovoljni s tem, kar imate. [Bog] je namreč rekel: ‚Nikakor te ne bom pustil samega, nikakor te ne bom zapustil.‘«

Bog bo to svojo obljubo veličastno uresničil, ko bo »veliko množico« pravih častilcev zaščitil ob koncu sedanje stvarnosti in jih popeljal v novi svet, v katerem bodo lahko živeli v miru in blaginji. (Razodetje 7:9, 14) Jezus je za svoje zveste sledilce dejal: »Prišel [sem] zato, da bi imel[i] življenje in da bi ga imel[i] v obilju.« (Janez 10:10) Tukaj omenjeno življenje v obilju se ne nanaša na sedanje gmotno obilje, temveč na neskončno življenje v raju pod vlado Božjega kraljestva. (Luka 23:43)

Ne dajte se kar tako speljati na led, saj vam tako imenovana teorija blaginje ponuja nekaj, kar še zdaleč ni tako sijajno, kot se zdi. Raje prisluhnite Jezusovim ljubečim, a hkrati streznjujočim besedam: »Pazite pa nase, da vam ne bo srce kdaj postalo obteženo s prenajedanjem, prekomernim pitjem in življenjskimi skrbmi in da vas ta dan ne bo nepričakovano doletel kakor zanka.« (Luka 21:34, 35)

[Podčrtna opomba]

ALI STE SE KDAJ SPRAŠEVALI?

▪ Za katero delo je danes primeren čas? (Matej 24:14)

▪ S čigavimi dnevi je Jezus primerjal današnji čas? (Matej 24:37–39; Luka 17:28–30)

▪ Česa se moramo ogibati, če si želimo pridobiti večno življenje? (Luka 21:34)

[Poudarjeno besedilo na strani 13]

Tako imenovana teologija blaginje vam ponuja nekaj, kar še zdaleč ni tako sijajno, kot se zdi.