Zakaj smo tukaj?

Kakšen je smisel življenja?

LJUDJE si pogosto zastavijo ti vprašanji. Vendar pa bi jima mnogi dodali še eno: Ali lahko pričakujemo kaj več, kakor da živimo kratkih 70 ali 80 let in potem umremo? (Psalm 90:9, 10)

Morda si takšnih vprašanj ne zastavimo ob nobeni drugi priložnosti s tako močnimi čustvi kot takrat, ko se zavemo, kako kratko je v resnici naše življenje. Seveda ni treba, da doživljamo kaj smrtno nevarnega, da bi se vprašali, zakaj smo tukaj. Do tega vprašanja lahko pripelje tudi razočaranje. In nekateri se to vprašajo, ko razmišljajo o svojem načinu življenja.

Dave je imel dobro plačano službo, lepo stanovanje in rad je preživljal čas s številnimi prijatelji. Takole se spominja: »Ko sem se nekoč pozno zvečer vračal domov z zabave, me je kot strela z jasnega prešinilo vprašanje: ‚Ali je to res vse? – ali bom živel le nekaj časa in potem umrl, ali pa je še kaj več?‘ Do živega mi je najbolj prišlo to, kako prazno je bilo takrat moje življenje.«

Viktor Frankl je v svoji knjigi Kljub vsemu rečem življenju da napisal, da je nekaj ljudi, ki so skupaj z njim preživeli holokavst, iskalo odgovore na takšna vprašanja po tem, ko so bili izpuščeni iz koncentracijskih taborišč. Ko so se vrnili domov, so nekateri ugotovili, da njihovih dragih ni več. Frankl je napisal: »Gorje tistemu, ki doživi trenutek, o katerem je sanjal v tisočerih sanjah hrepenenja – toda povsem drugačen, kot si ga je naslikal!«

Kdo se to sprašuje

Vprašanje, zakaj smo tukaj, je skupno vsem generacijam. Biblija pripoveduje o ljudeh, ki so se spraševali o smislu svojega življenja. Job je za tem, ko je izgubil svoje bogastvo in otroke, ter med tem, ko se je spopadal s hudo boleznijo, vprašal: »Zakaj  nisem umrl kar ob rojstvu, izpustil duše, ko sem prišel iz materinega telesa?« (Job 3:11)

Prerok Elija je čutil podobno. Ko se je kot Božji častilec počutil osamljenega, je tožil: »Zadosti mi je! sedaj, o GOSPOD, vzemi dušo mojo.« (1. kraljev 19:4) Takšni občutki so zelo pogosti. Biblija za Elija pravi, da je bil »človek, ki je čutil kakor mi«. (Jakob 5:17)

Uspešna pot skozi življenje

Življenje je pogosto primerjano s potovanjem. Prav tako kot se je mogoče odpraviti na pot v neznano, je mogoče tudi živeti, ne da bi vedeli, kaj je pravi smisel v življenju. Če je tako z vami, potem ste v nevarnosti, da se boste ujeli v to, kar pisec Stephen R. Covey imenuje »zaposlenost življenja«. Pisal je o ljudeh, ki »se ujamejo v doseganje praznih zmag in uspehov, do katerih pridejo, ker žrtvujejo tisto, za kar naenkrat dojamejo, da jim je veliko več vredno«.

Ali se ne strinjate, da je nesmiselno povečati hitrost na potovanju, če gremo v napačno smer? Podobno je, če iščemo smisel v življenju tako, da le povečamo svojo »zaposlenost«, ne dosežemo ničesar, nismo resnično zadovoljni.

Želja, da bi razumeli, zakaj smo tukaj, je skupna vsem ljudem, ne glede na kulturo in starost. Izhaja iz globoke potrebe, ki jo imamo vsi, iz notranjega hrepenenja, ki lahko ostane nepotešeno tudi po tem, ko poskrbimo zase z materialnega vidika. Premislite, kako nekateri skušajo zadovoljiti to potrebo, ko iščejo smisel v življenju.

[Poudarjeno besedilo na strani 4]

Če iščemo smisel v življenju tako, da le povečamo svojo »zaposlenost«, ne dosežemo ničesar, nismo resnično zadovoljni.

[Slika na strani 3]

Job se je spraševal, zakaj se je rodil.

[Slika na strani 4]

Elija je »čutil kakor mi«.