Plod ustvaritve?

Presenetljivo sožitje v prsti

▪ Nekatere rastline in bakterije v prsti živijo v presenetljivem medsebojnem sožitju, ki omogoča življenje.

Razmislite: Rastline potrebujejo dušik, da lahko rastejo in se razmnožujejo. Vendar preden dušik postane uporaben za rastline, mora priti do vezave oziroma fiksacije tega plina na snovi, kakršen je amoniak. Stročnice to rešijo tako, da sodelujejo z dušikovimi bakterijami vrste Rhizobium. Takšen pojav, ko dva različna organizma živita v skupnosti, ki je za oba koristna, se imenuje simbioza.

Stročnice s posebno kemično snovjo pritegnejo dušikove bakterije h koreninam, kamor bakterije nato vstopijo. Čeprav so te bakterije in stročnice članice dveh ločenih kraljestev, med seboj sodelujejo, kot piše v reviji Natural History, »da naredijo pravzaprav nov organ: z vsem preskrbljene koreninske gomoljčke, ki vežejo dušik«. Bakterije v gomoljčkih – njihovem novem domu in delavnici – pričnejo delati. Glavno orodje jim je poseben encim, imenovan nitrogenaza, s katerim iz zračnih žepkov v prsti vežejo dušik.

»Celotno zemeljsko zalogo nitrogenaze [. . .] bi lahko spravili v eno veliko vedro,« piše v Natural History. Zato šteje vsaka molekula! Vendar obstaja problem. Nitrogenaza je neuporabna, ko pride v stik s kisikom. In kakšna je rešitev? Stročnice proizvajajo posebno snov, s katero odstranijo kisik, ki bi utegnil biti škodljiv.

Membrana, ki obdaja gomoljček, nadzira izmenjavo amoniaka, sladkorjev in drugih hranil med bakterijami in rastlino. Kot vse rastline tudi stročnice čez nekaj časa umrejo. Ko se to zgodi, amoniak ostane v prsti. Zato so stročnice upravičeno dobile naziv »zeleno gnojilo«.

Kaj menite? Ali bi lahko bakterije in njihove rastlinske sodelavke »iznašle« tako presenetljiv in neverjetno zapleten sistem vzdrževanja življenja, ali pa je to še en dokaz za ustvaritev?

[Slika na strani 25]

Koreninski gomoljček

[Navedba vira slike na strani 25]

Ozadje: © Wally Eberhart/Visuals Unlimited; vstavljena fotografija: © Dr. Jack M. Bostrack/Visuals Unlimited