MAJA 1963 so po vsej Zahodni Javi izbruhnili protikitajski izgredi. Najhujši so bili v mestu Sukabumi, kjer je naša družina imela transportno podjetje. Na stotine blaznih ljudi, med katerimi so bili tudi nekateri naši sosedje, je vdrlo v naš dom. Od groze smo se stisnili skupaj, medtem pa je drhal razbijala po našem domu in plenila naše imetje.

Ko so izgredniki odšli, so k nam prišli drugi sosedje in nas tolažili. Oče je skupaj z njimi sedel na tleh v dnevni sobi. Med razmetanimi stvarmi je našel svoje veliko Sveto pismo v sundanščini. Odprl ga je in sosedom povedal, da so bile vse te težave napovedane. Nato je pojasnil čudovito upanje, ki nam ga daje Kraljestvo.

Oče se ni nikoli osredinjal na zbiranje zakladov na zemlji. Pogosto nas je opomnil: »Najpomembnejše morajo biti duhovne stvari!« Zaradi gorečega zgleda, ki ga je dal, so njegova žena, šest otrok, 90-letni oče in mnogi sorodniki ter sosedje spoznali resnico.