Maria Lúcia je iz Brazilije in ima Usherjev sindrom. Pri tej genetski bolezni gre za izgubo sluha oziroma gluhoto in postopno izgubo vida. Ko se je rodila, je bila gluha, zato se je že kot otrok naučila znakovnega jezika. Ko je bila stara približno 30 let, je pričela izgubljati vid. Kljub tem izzivom se Maria Lúcia ni osamila. Sedaj je stara več kot 70 let in še vedno živi srečno in izpopolnjeno življenje.

 Maria Lúcia je prišla v stik z Jehovovimi pričami leta 1977, preden je pričela izgubljati vid. Povedala je: »Moj bivši sošolec Adriano je ravno postal Jehovova priča. Povedal mi je za Božjo obljubo o lepi prihodnosti, o rajski zemlji, kjer bomo vsi ljudje popolnoma zdravi. To kar mi je povedal, mi je bilo zelo všeč, zato sem sprejela svetopisemski tečaj. Kmalu sem začela obiskovati shode v Rio de Janeiru, kjer so bili nekateri shodi tolmačeni v znakovni jezik. Z Jehovovo pomočjo sem duhovno napredovala in se krstila julija 1978.«

 Čez čas se je Maria Lúcia preselila. V tamkajšnji občini nihče ni znal znakovnega jezika. Ker ni mogla razumeti, kaj se je obravnavalo na shodih, ji je bilo zelo težko. Dve sestri sta ji želeli pomagati. Na shodih sta sedeli pri njej in zapisovali, kar je bilo povedano. Maria Lúcia je rekla: »Doma sem znova in znova prebirala njune zapiske, da bi razumela, kaj so obravnavali na shodu. Kasneje sta se ti sestri naučili znakovnega jezika in mi tolmačili.«

 Marii Lúcii se je vid sčasoma tako poslabšal, da ni mogla več videti, kaj se ji tolmači. Zato je z drugimi začela komunicirati s pomočjo taktilnega znakovnega jezika. Kaj pa je to? Pojasnila je: »Roke položim na roke tolmača in tako prepoznavam njegove kretnje. Na ta način razumem, kaj mi želi povedati.«

 Maria Lúcia je tolmačem zelo hvaležna. »Res so dragoceno darilo od Jehova,« pravi. »Ker mi tako pomagajo, imam lahko korist od občinskih shodov, zborov in zborovanj.«

 Maria Lúcia je še vedno marljiva oznanjevalka. Oznanjuje v taktilnem znakovnem jeziku. Gluhi so prijetno presenečeni, ko vidijo kako se trudi, da bi jim oznanjevala dobro novico. Med pandemijo covida-19 je Maria Lúcia gluhim napisala veliko pisem. Pri tem ji je pomagal njen telesni brat José Antônio, ki je prav tako gluh in slep. a

 Kako se loti pisanja? »Pomagam si s plastičnim ravnilom, ki je v obliki L. To mi pomaga, da pišem v ravnih linijah in odstavkih,« še pove. »José Antônio ima odličen spomin. Predlaga teme in svetopisemske stavke in jaz jih nato uporabim v pismih. Misli poskušam zapisati tako, da jih gluhi lahko razume. Vsem gluhim namreč pisno izražanje ni tako domače.«

 Čeprav je Maria Lúcia povsem slepa, je še vedno marljiva. Karoline, ena od sester, ki ji tolmači, pravi: »Maria Lúcia vsa hišna opravila opravi sama in njena hiša je vedno čista in urejena. Za prijatelje z veseljem pripravi kakšen obrok.«

 Jefferson, starešina v občini, ki jo obiskuje Maria Lúcia, dodaja: »Maria Lúcia ima zelo rada Jehova in tudi ljudi. Vedno se trudi delati v korist drugih. Je povsem nesebična oseba.« (Filipljanom 2:4)