Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

alashi/​DigitalVision Vectors via Getty Images

BƐHƆ ZO BƐZINZA!

Duzu Ati A Ɛkpɔlɛ Ɛbu Zo Zɛhae A?​—Duzu A Baebolo Ne Ka A?

Duzu Ati A Ɛkpɔlɛ Ɛbu Zo Zɛhae A?​—Duzu A Baebolo Ne Ka A?

 Menli mɔɔ dua bɛ ɛdendɛlɛ nee bɛ nyɛleɛ zo kile kɛ bɛkpɔ awie mɔ ɔlua ɛleka mɔɔ bɛvi la nee konle nwo amaneɛbɔlɛ ɛbu zo.

  •   “Israel nee Gaza konle ne yɛɛ menli mɔɔ kulo basabasayɛlɛ la ɛlɛmaa menli aheha edwɛkɛ mɔɔ kile bɛ bɛkpɔ awie mɔ la wɔ sohyia media ne azo ɛnɛ adɛla mekɛ biala.”​​—The New York Times, November 15, 2023.

  •   “Ɔvi October 7, menli nwo adwenle ɛtane ɛlɛmaa menli akpɔ bɛ gɔnwo mɔ, bɛaha bɛ nwo edwɛkɛ ɛtane na bɛayɛ bɛ basabasa kpalɛ.”​​—Dennis Francis, United Nations General Assembly kpanyinli ne, November 3, 2023.

 Menli nwo ɛkpɔlɛ, basabasayɛlɛ nee konle konle ɛnle debie fofolɛ. Nɔhalɛ nu, Baebolo ne hanle kɛ wɔ tete ne, ɛnee menli bie mɔ “[sua] bɛ nloa edwɛkɛ mɔɔ yɛ nyane kɛ ɛda mbaka la” yɛɛ bɛkulo konle konle nee basabasayɛlɛ. (Edwɛne 64:3; 120:7; 140:1) Noko Baebolo ne ka kɛ ɛkpɔlɛ mɔɔ ɛbu zo ɛnɛ la kile debie.

Ɛkpɔlɛ le yɛ mekɛ ye anwo sɛkɛlɛneɛ

 Baebolo ne maa yɛnwu ninyɛne nwiɔ mɔɔ ɔti ɛkpɔlɛ ɛbu zo ɛnɛ la.

  1.  1. Ɔhanle mekɛ mɔɔ “menli dɔɔnwo ɛlɔlɛ baha aze” la anwo edwɛkɛ ɔdole ɛkɛ. (Mateyu 24:12) Menli ɛnrɛhulo bɛ nwo, emomu bɛbala subane mɔɔ maa bɛkpɔ awie mɔ la ali.​​—2 Timote 3:1-5.

  2.  2. Seetan Abɔnsam mɔɔ le amumuyɛ na ɔ ti yɛ se la a gyi ɛkpɔlɛ mɔɔ ɛbu zo ɛnɛ la anzi a. Baebolo ne ka kɛ “ewiade ye amuala wɔ amumuyɛnli ne tumi bo.”​​—1 Dwɔn 5:19; Yekile 12:9, 12.

 Noko, eza Baebolo ne maa ɔda ali kɛ ɔnrɛhyɛ Nyamenle baye debie mɔɔ fa ɛkpɔlɛ ba la yeavi ɛkɛ. Yeanga ye zɔ, ɔbaye amaneɛnwunlɛ mɔɔ ɛkpɔlɛ ɛva ɛra la yeavi ɛkɛ. Baebolo ne ɛbɔ ɛwɔkɛ kɛ:

  •   Nyamenle bakyikyi “bɛ nye anwo monle kɔsɔɔti, na ewule ɛnle ɛkɛ bieko, yɛɛ alɔbɔlɛ nee ɛzunlɛ nee nyane ɛnle ɛkɛ bieko. Alimoa ninyɛne ne ɛpɛ nu.”​​—Yekile 21:4.