Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Nka Laola Bjang Maikwelo a ka?

Nka Laola Bjang Maikwelo a ka?

Kgaolo 26

Nka Laola Bjang Maikwelo a ka?

O NAGANA eng—na mollo o a hola goba o kotsi? Mohlomongwe o be o tla re karabo e ithekgile ka maemo. Bošegong bjo bo tonyago bja marega, dikgong tše di tukago sebešong di ka go ruthetša. Se se a hola. Lega go le bjalo, ge e ba dikgabo tša mollo woo di sa laolwe, kapejana di ka phatlalala gomme tša fiša ntlo ka moka. Se se kotsi.

Go bjalo le ka maikwelo a gago. Ge o a laola, a ka go hola, a dira gore o kgone go ba le bagwera ba babotse. Ge e ba o sa a laole, a ka ba kotsi, e sego go wena feela eupša le go batho ba bangwe.

Ka ge o le mahlalagading, ka dinako tše dingwe o ka ikhwetša o tlalelana ka bogale goba o imelwa ke manyami. O ka laola bjang maikwelo ao? Anke re a ahlaahle ka go latelana.

Kamoo o ka Laolago Kgalefo ya Gago

Ga go bonolo go lebeletšana le bohloko bja go swarwa gampe. Ba bangwe ge ba le boemong bjo bo bjalo ga ba kgone go itshwara. Ge e le gabotse, Beibele e bolela ka batho ba “bogale” le bao ba “befelwago.” (Diema 22:24; 29:22) Taba ye ga se ya swanela go tšewa gabohwefo. Kgalefo e sa laolegego e ka baka gore o dire selo seo o tlago go itsholela sona ka morago. Ka gona, o ka laola bjang maikwelo a gago ge o swerwe gampe?

Sa pele, sekaseka boemo bjo ka kgopolo e bulegilego gomme o bone ge e ba o ka rarolla bothata bjoo ka pelong ya gago. * (Psalme 4:4) Gopola gore go lefetša “bobe ka bobe” go tla fo gakatša boemo. (1 Bathesalonika 5:15) Ka morago ga go naganišiša ka bothata bjoo le go rapela ka bjona, o ka hwetša gore ga o sa galefile. Ge o feditše go dira bjalo, o tla kgona go laola kgalefo ya gago.—Psalme 37:8.

Eupša go thwe’ng ge e ba bohloko bjo o bo kwešitšwego bo sa fele? Beibele e re go na le “nako ya go homola le nako ya go bolela.” (Mmoledi 3:7) Na o ka kgona go bolela le motho yo a go kwešitšego bohloko? Ge e ba e se gabohlale go dira bjalo, o ka holwa ke go bolela kamoo o ikwago ka gona le batswadi ba gago goba mogwera yo a godilego tsebong. Ge e ba motho yo mongwe a leka go go galefiša ka boomo, dira boiteko bjo bo kgethegilego bja go ba botho go yena.  Tšhate yeo e lego go letlakala 221 e ka go thuša go nagana ka dikarabelo tše di oketšegilego maemong ao go fihla ga bjale o arabelago go ona ka go tšeega maikwelong.

Ka mešegofela, rapela Jehofa gomme o mo kgopele gore a go thuše go se bolokele motho yoo a go kwešitšego bohloko sekgopi. Gopola se: Gaešita le ge o ka se kgone go fetoša seo se diregilego, o ka kgona go fetoša tsela yeo o arabelago ka yona. Ge e ba o itumelela gore o tlalelane ka bogale, o fenywa gabonolo go swana le hlapi yeo e sa kgonego go itirela selo yeo e swerwego ka huku. O dumelela motho yo mongwe go laola maikwelo a gago le tsela yeo o naganago ka yona. Na go be go ka se be kaone gore e be wena yo a laolago dilo?—Baroma 12:19.

Kamoo o ka Lebeletšanago le go Nyama

Laura wa nywaga e 16 o re: “Morago bjale ke be ke fetofetoga maikwelo e bile ke itshwaya diphošo ka tsela e feteletšego. Ga ke thabišwe ke selo bophelong. Ke lla go fihlela ke swarwa ke boroko.” Go swana le Laura, bafsa ba bantši ba ikwa ba imelwa ke dikgateletšo tša bophelo. Go thwe’ng ka wena? Dilo tšeo o di nyakwago ke batswadi ba gago, bagwera ba gago le barutiši ba gago; diphethogo tša mmeleng le tša maikwelong tšeo di diregago nakong ya go khukhuša; goba go nagana gore o a palelwa ka baka la bofokodi bjo itšego bjo bonyenyane—dilo tše di ka go tlogela o hlakahlakane.

Bafsa ba bangwe ba bile ba kgetha go ikgobatša mmeleng e le gore ba okobatše bohloko bjo ba bo kwago. * Ge e ba le wena o na le mokgwa wo, leka go lemoga lebaka leo le dirago gore o dire seo. Ka mohlala, batho ba bangwe gantši ba a ikgobatša e le tsela ya go lebeletšana le mohuta o itšego wa kgateletšego. Na go na le boemo bjo itšego—mohlomongwe bja mabapi le lapa leno goba bagwera ba gago—bjoo bo go bakelago tlalelo?

E nngwe ya ditsela tše kaonekaone tša go lebeletšana le go nyama ke go boledišana le motswadi wa gago goba motho yo a godilego tsebong ka phuthegong ya Bokriste yoo o ka “ithekgago ka yena mohlang wa tlalelo.” (Diema 17:17) Liliana wa nywaga e 16 o ile a boledišana le dikgaetšedi tše dingwe tše di godilego tša Bakriste. O re: “Ka ge ba mpheta, keletšo ya bona e a thuša. Ba fetogile bagwera ba ka.” * Dana wa nywaga e 15 o re o ile a imologa ka tekanyo e itšego ka go oketša nako yeo a e fetšago a le bodireding bja Bokriste. O re: “E be e le selo se se kaonekaone seo nkilego ka se dira. Ge e le gabotse, e be e le nako e thabišago kudu bophelong bja ka!”

Sa bohlokwa kudu ke gore ge e ba o nyamile e bile o gateletšegile, o se ke wa hlokomologa thapelo. Mopsalme Dafida yo a kilego a lebeletšana le mathata, o ngwadile gore: “Lahlela maima a gago go Jehofa, gomme yena o tla go thekga.” (Psalme 55:22) Jehofa o tseba mathata a gago. Go feta moo, “o a [go] hlokomela.” (1 Petro 5:7) Ge e ba pelo ya gago e go ahlola, gopola gore ‘Modimo ke yo mogolo go feta pelo ya gago gomme o tseba dilo tšohle.’ (1 Johane 3:20) Yena o kwešiša gabotse go go feta lebaka leo ka lona o lego tlalelong, e bile a ka go imolla maikwelong.

Ge e ba go nyama ga gago go tšwela pele, go ka direga gore o na le bolwetši bjo itšego, go etša kgateletšego ya monagano. * Ge e ba go le bjalo, e ka ba mo gobotse gore o ye ngakeng. Go hlokomologa boemo bjo go ka swana le go phagamiša bolumo ya radio ya koloi gore o se ke wa kwa lešata leo le lego entšeneng. Go kaone kudu gore o dire boiteko bja go lokiša bothata bjoo. Ge e le gabotse, ga go nyakege gore boemo bja gago bo go leše dihlong. Bafsa ba bantši bao ba swerwego ke kgateletšego ya monagano le malwetši a mangwe a monagano ba thušwa ka go newa kalafo.

Gopola gore maikwelo a gago a swana le mollo. Ge o a laola, a ka go hola; ge e ba o sa a laole, a ka ba kotsi. Dira sohle seo o ka se kgonago go laola maikwelo a gago. Ke therešo gore ka dinako tše dingwe o tlo bolela goba wa dira dilo tšeo o tlago go itsholela tšona ka morago. Eupša o se ke wa fela pelo. Ge nako e dutše e eya, o tla ithuta go laola maikwelo a gago e le gore ona a se ke a go laola.

KGAOLONG YA RENA YEO E LATELAGO

Na o motho yo a nyakago go dira dilo ka tsela e phethagetšego? Ge e ba go le bjalo, o ka ithuta bjang go lebeletšana le diphošo tša gago?

[Mengwalo ya tlase]

^ ser. 8 Ge e ba go swarwa ga gago gampe go akaretša go tshwenywa ke bomphenyašilo, bona Kgaolo 14 ya puku ye bakeng sa ditšhišinyo tša kamoo o ka lebeletšanago le boemo bjo. Ka lehlakoreng le lengwe, ge e ba o galefišitšwe ke mogwera wa gago, o ka hwetša tsebišo yeo e lego go Kgaolo 10 e thuša.

^ ser. 13 Batho bao ba ikgobatšago ba ikweša bohloko ka boomo ka mekgwa e fapafapanego e bjalo ka go itshega, go iphiša, go ikgobatša letlalo goba go ingwapa.

^ ser. 14 Ge e ba o ka se kgone go ntšhetša motho yo a itšego sa mafahleng le lebantšhitše difahlego, leka go mo ngwalela lengwalo goba go mo leletša mogala. Gantši mogato wa pele woo o ka go thušago go fola maikwelong ke gore o ntšhetše motho yo mongwe sa mafahleng.

^ ser. 16 Bakeng sa tsebišo e oketšegilego mabapi le kgateletšego ya monagano, bona Bolumo 1, kgaolo 13.

KEY SCRIPTURE

“O se ke wa itesa o fenywa ke bobe, eupša tšwela pele o fenya bobe ka botse.”—Baroma 12:21.

KELETŠO

Letšatši le lengwe le le lengwe, botša motswadi wa gago goba batswadi ba gago ka selo se se thabišago seo se go diragaletšego—gaešita le ge e le se senyenyane. Ka go re’alo, ge bothata bjo bogolo bo tšwelela, o tla hwetša go le bonolo go boledišana le bona ka bjona. Le bona ba tla ikemišetša go go theetša.

NA O BE O TSEBA . . . ?

Ge e ba mmele wa gago o sa khutše ka mo go lekanego e bile o sa hwetše dijo tša phepo, go tla ba thata gore o kgone go laola maikwelo a gago.

KGATO YEO KE TLAGO GO E TŠEA!

Maikwelo a fošagetšego ao ke thatafalelwago kudu ke go a laola ke ․․․․․

Ke tla lebeletšana le maikwelo a a fošagetšego ka go ․․․․․

Seo ke tlago go botšiša motswadi wa ka goba batswadi ba ka ka taba ye ke gore ․․․․․

O NAGANA ENG?

● Ke ka baka la’ng Modimo a sa kgahlwe ke motho yo a sa kgonego go laola kgalefo ya gagwe?

● Go palelwa ke go laola kgalefo go ka go gobatša ka ditsela dife?

● Ke ditsela dife tše dingwe tšeo ka tšona o ka lebeletšanago le go nyama?

[Ntlhakgolo go letlakala 223]

“Selo sa bohlokwa kudu e be e le go tseba gore go na le motho yo a itšego yo a tlogago a na le taba le nna, gore go na le motho yo nka boledišanago le yena ge ke ikwa ke gateletšegile.”—Jennifer

[Chart/​Pictures on page 221]

 Letlakala la go Itlhahloba

Laola Kgalefo ya Gago Tlatša tšhate ye

Tiragalo Go se arabele Go arabela kaone

gabotse

Morutwana gotee Ke tla mo Ke tla hlokomologa mantšu

e nna o a nkwera roga a gagwe gomme ke

mmontšhe gore a ka

se nkgalefiše

Ngwanešo o ikadimile Le nna ke tla ․․․․․

dieta tša ka ikadima selo

tšeo ke di ratago se itšego sa gagwe

kudu ka ntle

le go nkgopela

Batswadi ba ka ba nkganetša go ․․․․․ ․․․․․

dira selo se itšego seo ke tlwaetšego go se dira

[Seswantšho go letlakala 220]

Motho yo a bolokago sekgopi o swana le hlapi yeo e swerwego ka huku—yena le yona ba laolwa ke motho yo mongwe