Na o ka se dumele gore ge e ba setšhabeng go na le bomenetša, gona ga go pelaelo gore mmušo le ge e le ofe wo e lego karolo ya sona o tla ba le bomenetša? Ge e ba go le ka tsela yeo, gona mmušo wo o se nago bomenetša o ka se tšwe bathong. Beibele e hlalosa mmušo o bjalo—Mmušo wa Modimo, e lego mmušo woo Jesu a rutilego balatedi ba gagwe gore ba o rapelele.—Mateo 6:9, 10.

Mmušo wa Modimo ke mmušo wa kgonthe woo o bušago o le legodimong. O tla tšeela mebušo ka moka ya batho legato. (Psalme 2:8, 9; Kutollo 16:14; 19:19-21) Go fedišwa ga bomenetša mmušong go tla ba gare ga ditšhegofatšo tšeo Mmušo wa Modimo o tlago go di tlišetša batho. Ela hloko dibopego tše tshela tša Mmušo wa Modimo tšeo di kgonthišetšago se.

BOTHATA: Mebušo ya batho e thekgwa ke balata ba yona ka tša ditšhelete, gantši e le ka metšhelo. Go tsena mo go bjalo ga tšhelete go leka bahlankedi ba bangwe go utswa, mola ba bangwe ba amogela letsogo-le-kobong bathong bao ba nyakago ba ba fokoletša metšhelo goba ditefo tše dingwe tšeo ba swanetšego go di lefa mmušong. Se se ka feleletša ka bothata bjo bo sa felego—mmušo o ka hlatloša metšhelo gore o lefelele ditahlegelo tše bjalo, gomme se le sona se ka dira gore go be le bomenetša bjo bo oketšegilego. Tikologong e swanago le yeo, batho bao ba botegago ba ka tlaišega le go feta.

THAROLLO: Mmušo wa Modimo o hwetša matla a wona go Modimo Ramatlaohle, e lego Jehofa. * (Kutollo  11:15) Ga o šome ka go kgoboketšwa ga metšhelo. Go e na le moo, go ba “yo matla kudu” ga Modimo le go nea ga gagwe ka seatla se se bulegilego ka ntle le boithati go kgonthišetša gore Mmušo wa Modimo o tla nea balata ba wona ka moka dinyakwa tša bona.—Jesaya 40:26; Psalme 145:16.

BOTHATA: Susan Rose-Ackerman yo a tsopotšwego sehlogong se se fetilego o re maiteko a go fediša bomenetša a “swanetše go thoma bathong ba ka godimo.” Mebušo ga e sa botwa ge e leka go fediša bomenetša maphodiseng goba go bahlankedi ba mafelong a go phuruputša mola e sa bo fediše gare ga bahlankedi ba bagolo. Gaešita le mmuši yo a nago le mekgwa e mebotse o abetše go se phethagale. Go bjalo ka ge Beibele e re “lefaseng ga go motho yo a lokilego yo a dirago seo se lokilego gomme a sa dire sebe.”—Mmoledi 7:20.

THAROLLO: Ka go se swane le batho ba sa phethagalago, Jesu Kriste, yo Modimo a mo kgethilego gore e be Mmuši wa Mmušo wa Modimo, a ka se lekege go dira se se fošagetšego. Jesu o bontšhitše se ka go gana go amogela letsogo-le-kobong le legolo ka go fetišiša leo le kilego la newa, e lego “mebušo ka moka ya lefase le letago la yona.” Jesu o ile a holofetšwa gore o be a tla e newa ge a be a ka wela fase a rapela gatee mmuši wa lefase le, e lego Diabolo, borapeding bja maaka. (Mateo 4:8-10; Johane 14:30) Le nakong ya ge Jesu a be a tlaišwa wa go iša lehung, o be a ikemišeditše go dula a botega moo a ilego a gana sehlaretagi seo nkabego se ile sa dira gore a se kwe bohloko eupša e le seo nkabego se mo dirile gore a se hlaphogelwe ka mo go feletšego. (Mateo 27:34) Ka ge Modimo a mo tsošeditše bophelong bja legodimong, Jesu o itlhatsetše e le yo a swanelegago ka botlalo go buša Mmušong wa Modimo.—Bafilipi 2:8-11.

BOTHATA: Dinaga tše dintši di swara dikgetho gantši, tšeo ge go bolelwa ka molomo di dumelelago batho go tloša bahlankedi bao ba nago le bomenetša ditulong. Lega go le bjalo, therešo ke gore masolo a dikgetho le dikgetho di ka dirwa ka bomenetša, gaešita le dinageng tšeo re ka rego di hlabologile. Nakong ya ge go kalatšwa, bahumi ba ka ba le khuetšo e kgolo ba sa swanela tabeng ya gore ke bomang bao ba ka newago matla a bolaodi gona bjale le nakong e tlago ka baka la mehuta ya meneelo yeo ba e ntšhago le ka go dira dilo tše dingwe.

Moahlodi John Paul Stevens wa Kgoro e Phagamego ya United States o ngwadile gore tutuetšo e bjalo e bea kotsing “e sego feela go swanelega ga Mmušo le boemo bja wona bjo bobotse eupša gape [e bea kotsing] le go botwa ga wona ke setšhaba.” Gona ga go makatše ge batho ba bantši lefaseng ka bophara ba nagana gore mekgatlo ya dipolitiki ke yona e nago le bomenetša kudu mekgatlong e mengwe ka moka.

THAROLLO: Mmušo wa Modimo o fediša kgonagalo ya bomenetša bja masolo a dikgetho goba bja  dikgetho ka go ba pušo e tsepamego le ya sa ruri. (Daniele 7:13, 14) Ka ge Mmuši wa wona a kgethilwe ke Modimo, Mmušo wa Modimo ga se wa ithekga ka dikgetho tša batho le gona o ka se tlošwe ke bona. Go tsepama ga wona go thuša go kgonthišetša gore megato yeo o e gatago ka mehla e be ya go kganyogela batho ba wona dilo tše dibotsebotse tšeo di swarelelago.

BOTHATA: Mathomong o ka nagana gore go hloma melao e mefsa go ka kaonefatša maemo. Lega go le bjalo, ditsebi di hweditše gore mabakeng a mantši, go oketša melao go fo bula dibaka tše oketšegilego tša bomenetša. Go oketša moo, go hloma melao yeo ka go lebanya e rulaganyeditšwego go fokotša bomenetša gantši go bitša tšhelete e ntši eupša ga go hole gakaalo.

THAROLLO: Melao ya Mmušo wa Modimo e phagametše kudu melao ya mebušo ya batho. Ka mohlala, go e na le go dira lelokelelo le letelele la melao, Jesu o neile seo gantši se bitšwago Molao wa Gauta. O itše: “Dilo tšohle tše le nyakago batho ba le dira tšona, le lena le ba dire tšona.” (Mateo 7:12) Mohlomongwe se se kgahlišago kudu ke gore melao ya Mmušo wa Modimo e lebiša tlhokomelo maikemišetšong le ditirong ka bobedi. Jesu o itše: “O rate moagišani wa gago ka mokgwa wo o ithatago ka wona.” (Mateo 22:39) Ke therešo gore Modimo yo a kgonago go bona dipelo, ge e le gabotse a ka bea melao e bjalo.—1 Samuele 16:7.

BOTHATA: Dilo tšeo di hlohleletšago bomenetša ke megabaru le boithati. Bahlankedi ba mmušo le balata ba wona gantši ba bontšha dika tšeo tše di sa kgahlišego. Lebenkeleng le legolo leo le welego kua Seoul leo go boletšwego ka lona sehlogong se se fetilego, bahlankedi ba mmušo ba ile ba amogela letsogo-le-kobong go boradikonteraka bao ba bego ba tseba gore go lefa letsogo-le-kobong go be go tla fokotša ditshenyagalelo go feta ge nkabe ba dirišitše ditlabakelo tša kgonthe le mekgwa ya maleba ya go aga.

Ka gona, e le gore bomenetša bo fedišwe, gona batho ba swanetše go rutwa kamoo ba ka fenyago ditutuetšo tše tsemilego medu tše bjalo ka megabaru le boithati. Lega go le bjalo, mebušo ya batho ga e na maikemišetšo  gotee le bokgoni bja go diriša lenaneo la go ruta batho ka tsela yeo.

THAROLLO: Mmušo wa Modimo o tumola ka medu bomenetša ka go ruta batho kamoo ba ka fenyago ditutuetšo tše fošagetšego tšeo di bo bakago. * Thuto ye e ba thuša go ‘mpshafatšwa matleng a bona a tutuetšago monagano.’ (Baefeso 4:23) Ba ithuta gore megabaru le boithati di tšeelwe legato ke go ba le kgotsofalo le go kgahlegela ba bangwe.—Bafilipi 2:4; 1 Timotheo 6:6.

BOTHATA: Gaešita le tikologong e kaonekaone moo go nago le thuto e kaonekaone ya mabapi le boitshwaro, batho ba bangwe ba tla kgetha go se botege le go ba le bomenetša. Ditsebi di dumela gore ke ka baka leo mebušo ya batho e ka se kgonego go fediša bomenetša. Mebušo e holofela gore e ka fokotša bomenetša le go thibela ditlamorago tše senyago tša bjona.

THAROLLO: Kgwerano ya Ditšhaba tše Kopanego ya go Lwantšha Bomenetša e bolela gore e le gore mebušo e lwantšhe bomenetša, e swanetše go kgothaletša “potego le boikarabelo.” Le ge ye e le pakane e kgahlišago, Mmušo wa Modimo o dira se se fetago go fo kgothaletša dika tše—o nyaka gore balata ba wona ba be le tšona. Beibele e bolela gore “batho ba megabaru” le “baaketši” ba ka se swanelege go ja bohwa bja mmušo wa Modimo.—1 Bakorinthe 6:9-11; Kutollo 21:8.

Batho ba ka ithuta go latela ditekanyetšo tše tše phagamego tša boitshwaro, go etša ge Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga ba dirile seo. Ka mohlala, ge morutiwa yo a bitšwago Simone a be a leka go reka moya o mokgethwa go baapostola, ba ile ba gana go amogela letsogo-le-kobong gomme ba mmotša gore: “Itshole bobeng bjo bja gago.” Gateetee ka morago ga gore Simone a bone kotsi ya kganyogo ya gagwe e fošagetšego, o ile a kgopela baapostola gore ba mo rapelele gore a e fenye.—Ditiro 8:18-24.

Go sa šetšwe gore o wa morafo ofe, o ka ba molata wa Mmušo wa Modimo. (Ditiro 10:34, 35) Lenaneo la thuto leo le newago ke Mmušo wa Modimo—leo ga bjale le hwetšagalago lefaseng ka bophara—le tla go bontšha kamoo seo se dirwago ka gona. Dihlatse tša Jehofa di tla thabela go go bontšha thulaganyo ya thuto ya mahala ya legae ya Beibele yeo e ka tšeago metsotso e lesome feela ka beke. Gare ga dilo tše dingwe, o ka ithuta mo go oketšegilego ka “ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo,” go akaretša le kamoo mmušo wo o tlago go fediša bomenetša bja mmušong. (Luka 4:43) Re go laletša gore o ikopanye le Dihlatse tša tikologong ya geno goba o ye Wepesaeteng ya rena go jw.org/nso.