Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o be o Tseba?

Na o be o Tseba?

Na o be o Tseba?

“Garane ya mmala o mohwibiduhwibidu” yeo go bolelwago ka yona gantši ka pukung ya Ekisodo ke eng?

Go ya ka pego ya Beibele, mašela a tente a mabotong le kgorong ya tabarenakele, e lego lefelo la borapedi la Isiraele la bogologolo, a be a dirilwe ka “tlhale e talalerata, boya bja mmala wa bophepolo bjo bohwibidu, garane ya mmala o mohwibiduhwibidu le linene e boletiana yeo e ohlilwego.” (Ekisodo 26:1; 38:18) “Diaparo tše kgethwa” tša baperisita le tšona di be di swanetše go dirwa ka “garane ya mmala o mohwibiduhwibidu.”—Ekisodo 28:1-6.

Mmala o mohwibiduhwibidu, wo o tsebjago gape e le kermes, e be e le taye yeo e ntšhago mmala wa bohwibidu bjo bo tagilego. Taye e be e ntšhwa mebeleng ya dikhunkhwane tša ditshadi tša legoro la Coccidae. Dikhunkhwane tše tšeo di se nago maphego di dula godimo ga mo-oak wa kermes (Quercus coccifera), woo o hwetšwago Bohlabela bja Magareng le Lebopong la Mediterranean. Mmala o mohwibiduhwibidu o hwetšwa ka gare ga mae ao a lego ka teng ga khunkhwane ya tshadi. Ge khunkhwane e rwele mae, e swana le kenywa, yeo e nyakilego go swana le go lekana le erekisi, e kgomaretšego matlakaleng le makalaneng a mo-oak wa kermes. Ge e se na go topša le go šilwa, khunkhwane e ntšha mmala o mohwibiduhwibidu, woo o tološwago ka meetseng gomme wa dirišetšwa go taya mašela. Radihistori wa Moroma e lego Pliny yo Mogolo o ile a bolela ka mmala o mohwibiduhwibidu gomme a o balela gare ga mebala yeo e bego e tšeelwa godimo kudu mehleng ya gagwe.

Ke bangwadi bafe ba Mangwalo a Bakriste a Segerika bao ba bego ba le gona ka Pentekoste ya 33 C.E.?

Go ka direga gore banna ba tshela ba ba seswai bao ba ngwadilego karolo ye ya Mangwalo ba be ba le gona.

Go ya ka pego ya Ditiro, Jesu o ile a laela barutiwa ba gagwe gore: “Le se ke la tloga Jerusalema eupša dulang le letetše seo Tate a se holofeditšego.” (Ditiro 1:4) Pego yona yeo e bontšha gore bao e bego e tla ba bangwadi ba Beibele e lego Mateo, Johane le Petro ba ile ba latela taelo ye gomme ba bokana le barutiwa ba bangwe “lefelong letee.” Bana babo Jesu ka motswadi o tee le bona ba be ba le gona. (Ditiro 1:12-14; 2:1-4) Ba babedi ba bona, Jakobo le Juda (Judase), ka morago ba ile ba ngwala dipuku tše pedi tša Beibele tšeo di bitšwago ka maina a bona.—Mateo 13:55; Jakobo 1:1; Juda 1.

Ebangeding ya gagwe, Mareka o bolela ka lesogana leo le ilego la tšhaba bošegong bja ge Jesu a be a swarwa. Go bonagala a be a bolela ka yena, ka ge barutiwa ba bangwe ka moka ba be ba šetše ba lahlile Jesu. (Mareka 14:50-52) Ka baka leo, go bonagala Mareka e bile yo mongwe wa barutiwa ba pele gomme go ka direga gore o be a le gona ka Pentekoste.

Bangwadi ba babedi bao ba šetšego ba Mangwalo a Bakriste a Segerika ao a buduletšwego e be e le Paulo le Luka. Ka Pentekoste ya 33 C.E., Paulo o be a se a hlwa a eba molatedi wa Kriste. (Bagalatia 1:17, 18) Go bonagala Luka le yena a be a se gona, ka ge a se a ipala gare ga “dihlatse tše di bonego ka mahlo” tša bodiredi bja Jesu.—Luka 1:1-3.

[Seswantšho go letlakala 22]

Dikhunkhwane tšeo go dirwago taye ka tšona

[Mothopo]

Courtesy of SDC Colour Experience (www.sdc.org.uk)

[Seswantšho go letlakala 22]

Petro a bolela ka Pentekoste ya 33 C.E.