Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

O se ke wa Felelwa ke Kholofelo!

O se ke wa Felelwa ke Kholofelo!

Na go fetile nywaga e mentši o le yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa gomme o ka rata go bona molekane wa gago wa lenyalo a kopanela le wena go rapeleng Jehofa?

Goba na o kile wa ikwa o nyamile ge thuto ya gago ya Beibele, yeo mathomong e bego e bonagalaga e rata therešo kudu e ilego ya palelwa ke go emela therešo?

 Diphihlelo tše sego kae tšeo di tšwago Brithania di tla go thuša gore o bone lebaka leo o sa swanelago go felelwa ke kholofelo. E bile o tla bona gape le seo o ka se dirago go latela polelwana ya gore “lahlela senkgwa sa gago godimo ga meetse,” e le gore o thuše bao ba sa hlwago ba arabela therešong.—Mmo. 11:1.

KGOTLELELO—SEKA SE BOHLOKWA KUDU

Seka se bohlokwa kudu seo o swanetšego go ba le sona ke kgotlelelo. O swanetše go kgomarela therešo le Jehofa. (Doit. 10:20) Se ke seo Georgina a ilego a se dira. Ge a be a thoma go ithuta Beibele le Dihlatse tša Jehofa ka 1970, monna wa gagwe Kyriacos o ile a galefa o šoro. O ile a leka go kgaotša thuto yeo, a se dumelele Dihlatse ka lapeng la gagwe, e bile a lahla dikgatišo le ge e le dife tša Dihlatse tša Jehofa ge a be a di bona.

Ge Georgina a be a thoma go tla dibokeng tša phuthego, Kyriacos o ile a galefa le go feta. Ka letšatši le lengwe o ile a ya Holong ya Mmušo go yo tsoša ngangišano. Ka morago ga go lemoga gore Kyriacos o be a bolela Segerika gabotse go feta Seisemane, kgaetšedi yo mongwe o ile a leletša ngwanabo rena wa Mogerika wa phuthego e nngwe mogala gore a tle a thuše. Kyriacos o ile a arabela gabotse ge a bona botho bja ngwanabo rena yoo, gomme ba ile ba ba ba ithuta Beibele gotee ka dikgwedi tše sego kae. Eupša Kyriacos o ile a kgaotša go ithuta.

Ka nywaga e mengwe e meraro, Georgina o ile a tšwela pele a lebeletšane le kganetšo. Kyriacos o ile a mmotša gore o be a tla mo tlogela ge e ba a ka kolobetšwa. Ka letšatši la kolobetšo, Georgina o ile a lopa Jehofa gore Kyriacos a se ke a mo tlogela. Ge Dihlatse di tlo mo tšea go ya kopanong, Kyriacos o ile a di botša gore: “Lena sepelang. Re tla le šala morago ka koloi ya rena.” O ile a theetša lenaneo la mesong gomme a bona ge mosadi wa gagwe a kolobetšwa!

Moo e ka bago nywaga e 40 ka morago ga go gahlana le Dihlatse la mathomo, Georgina o ile a bona monna wa gagwe a kolobetšwa

Ka morago ga moo kganetšo ya Kyriacos e ile ya fokotšega, gomme o ile a dira diphetogo tše dikgolo ganyenyane-ganyenyane. Moo e ka bago nywaga e 40 ka morago ga go gahlana le Dihlatse la mathomo, Georgina o ile a bona monna wa gagwe a kolobetšwa! Ke eng seo se ilego sa thuša Kyriacos? O re: “Ke ile ka kgahlwa ke gore Georgina o ile a swara a tiišitše.” Georgina o bolela gore: “Go sa šetšwe kganetšo ya monna wa ka, ke be nka se kgaotše go rapela Modimo wa ka. Ka mehla ke be ke dula ke rapela Jehofa, gomme ga se ka ka ka lahla kholofelo.”

BOHLOKWA BJA SEMELO SE SEFSA

Selo se sengwe seo o ka thušago molekane wa gago ka sona ke ge o hlagolela semelo sa Bokriste. Moapostola Petro o eleditše basadi ba Bakriste gore: “Ikokobeletšeng banna ba lena, e le gore ge e ba go na le bao ba sa kwego Lentšu la Modimo, ba tle ba ruiwe ka boitshwaro bja basadi ba bona ka ntle le gore go bolelwe lentšu.” (1 Pet. 3:1) Christine o ile a phela ka keletšo ye, le ge go ile gwa tšea nywaga e mentši gore a rue monna wa gagwe. Ge a be a eba Hlatse nywageng ya ka godimo ga e 20 e fetilego, monna wa gagwe John o be a bona go se bohlokwa go dumela go Modimo. John o be a sa nyake go tsena felo ditabeng tša bodumedi, lega go le bjalo o be a bona ka mokgwa woo tumelo e mpsha ya Christine e bego e le ya bohlokwa go yena. Monna wa gagwe o re: “Ke be ke bona gore bodumedi bja gagwe bo a mo thabiša. O ile a thoma go matlafala maikwelong le go botega, gomme se se ile sa nthuša kudu ge ke be ke lebeletšane le maemo a thata.”

Christine ga se a ka a gapeletša monna wa gagwe bodumedi bja gagwe, gomme yena o dumela gore: “Christine o be a lemogile go tloga mathomong gore go be go ka ba kaone ge a be a ka ntlogela ke le bjalo, gomme ka go se fele pelo o be a ntlogela gore ke ithute dilo ka mokgwa wa ka le ka tsela ya ka.” Ge Christine a be a bona dihlogo tše dingwe ka go Morokami goba Phafoga! tšeo a bego a tseba gore John o tla di rata, tše bjalo ka tšeo di bolelago ka thutamahlale le tlhago, o be a mmontšha tšona gomme a re: “Ke nagana gore o tla rata go di bala.”

Ka morago, John o ile a rola modiro gomme a thoma mošomo wa go hlokomela dirapana. Ka ge ga bjale a se sa nagana ka dilo tše dintši, seo se ile sa mo nea sebaka sa go ipotšiša dipotšišo tšeo di tseneletšego tša bophelo, o ile a thoma go naganišiša ka potšišo ye: ‘Na re mo ka kotsi, goba re bopilwe ka morero?’ Ka letšatši le lengwe, ngwanabo rena yoo a bego a bolela le John o ile a mmotšiša gore: “Go ka ba bjang ge re ka ithuta?” John o re: “Ka ge bjale ke thomile go dumela go Modimo, ke ile ka amogela taletšo ya gagwe.”

Ruri go bile bohlokwa gore Christine a se felelwe ke kholofelo! Ka morago ga go rapela ka nywaga e 20 gore John a amogele therešo, o ile a kolobetšwa. Ga bjale ka bobedi bja bona ba hlankela Jehofa ka phišego. John o bolela gore: “Ke dilo tše pedi ka go lebanya tšeo di ilego tša nkgahla, e lego botho le go ba le bogwera ga Dihlatse. Le gona ge o nyalane le Hlatse ya Jehofa, o na le molekane yo a botegago le yoo a nago le boikgafo.” Ee, Christine o ile a diriša mantšu a 1 Petro 3:1, gomme o ile a atlega!

 PEU E ENYWA DIENYWA NYWAGA E MENTŠI KA MORAGO

Bjale go thwe’ng ka thuto ya Beibele yeo ka lebaka le itšego e se sa nago le kgahlego yeo e bilego le yona mathomong? Kgoši Solomone o ngwadile gore: “Bjala peu ya gago mesong gomme o se ke wa khutšiša seatla sa gago go fihlela e eba mantšiboa; ka gobane ga o tsebe mo e tlago go mela gona, e ka ba mo goba mola, le gona ga o tsebe ge e ba bobedi bja tšona di tla mela ka go swana.” (Mmo. 11:6) Ka dinako tše dingwe peu ya therešo e tšea nywaga e mentši pele e gola. Lega go le bjalo, ganyenyane-ganyenyane motho a ka feleletša a lemoga bohlokwa bja go batamela kgauswi le Modimo. (Jak. 4:8) Ee, ka letšatši le lengwe o ka tla wa makatšwa ke dipoelo tše dibotse.

Ela hloko Alice yoo a ilego a huduga India a yo dula Engelane. Ka 1974 o ile a thoma go ithuta Beibele. O be a bolela Sehindi eupša o be a nyaka go kaonefatša Seisemane sa gagwe. Thuto yeo ya Beibele e ile ya tšwela pele ka nywaga e mentši, e bile Alice o ile a ya dibokeng ka makga a mmalwanyana phuthegong ya Seisemane. O be a tseba gore seo a bego a ithuta sona ke therešo eupša o be a se tšea bjalo ka selo sa go intšha bodutu. Ka ntle le moo, o be a rata tšhelete le go ya meletlwaneng. Mafelelong Alice o ile a kgaotša thuto ya gagwe.

Moo e ka bago nywaga e 30 ka morago, Stella, yo a kilego a swarela Alice thuto, o ile a amogela lengwalo leo le tšwago go Alice. Le be le balega ka gore: “Ke kgodišegile gore o tla thaba kudu go tseba gore thuto ya gago ya Beibele ya 1974 e kolobeditšwe kopanong ya selete ya morago bjale. O kgathile tema e kgolo kudu bophelong bja ka. O bjetše peu ya therešo go nna, gomme le ge ke be ke sa tšwa ke ikemišetša go ineela go Modimo ka nako yeo, ke ile ka boloka peu yeo ya therešo kgopolong ya ka le pelong ya ka.”

Lengwalo leo Stella a le ngwaletšwego ke Alice le be le balega ka gore: “Ke kgodišegile gore o tla thaba kudu go tseba gore thuto ya gago ya Beibele ya 1974 e kolobeditšwe kopanong ya selete ya morago bjale”

Go be go diragetše’ng? Alice o hlalosa gore o ile a ba le kgateletšo e kgolo kudu ya monagano ka morago ga lehu la monna wa gagwe ka 1997. O ile a rapela Modimo. Pele ga ge go fela metsotso e lesome, Dihlatse tše pedi tšeo di bolelago Sepunjabi di ile tša tla ntlong ya gagwe tša mo tlogelela pampišana ya Kholofelo ke Efe ka Baratiwa Bao ba Hwilego? Alice o ile a kwa eka thapelo ya gagwe e arabilwe gomme o ile a phetha ka gore a kopanele le Dihlatse tša Jehofa. Eupša o be a tla di hwetša kae? O ile a bona puku ya gagwe ya kgale ya go ngwala dilo tša gagwe yeo e bego e na le aterese yeo Stella a ilego a mo nea yona ya phuthego ya Sepunjabi. Alice o ile a ya Holong ya Mmušo gomme o ile a amogelwa ka borutho ke bana babo rena le dikgaetšedi bao ba bolelago Sepunjabi. Alice o re: “Le ka morago ga ge ke tlogile Holong ya Mmušo, ke ile ka dula ke ekwa lerato leo ke le bontšhitšwego moo gomme se se ile sa nthuša gore ke imologe kgateletšong ya monagano.”

O ile a thoma go ya dibokeng ka mehla gomme a tsošološa thuto ya gagwe ya Beibele, gomme o ile a ithuta go bolela le go ngwala Sepunjabi gabotse. O ile a kolobetšwa ka 2003. Lengwalo leo a le ngwaletšego Stella le ile la phetha ka gore: “Ke go leboga kudu ka go bjala dipeu tšeo nywaga e 29 e fetilego le go mpeela mohlala o mobotse woo ke bego ke swanetše go o latela.”

“Ke go leboga kudu ka go bjala dipeu tšeo nywaga e 29 e fetilego le go mpeela mohlala o mobotse woo ke bego ke swanetše go o latela.”—Alice

O ka ithuta eng diphihlelong tše? Go ka tšea lebaka le letelele go feta ka moo o sa letelago, eupša ge e ba motho a nyoretšwe therešo, a botega e bile a ikokobeditše, Jehofa o tla dumelela therešo e gola pelong ya gagwe. Gopola mantšu a seswantšho sa Jesu a rego: “Dipeu [di a] hloga tša gola, gore bjang [mobjadi] ga a tsebe. Mmu ka bowona o enywa dienywa ganyenyane-ganyenyane, go thoma lekgaba, ke moka gwa latela lenono, mafelelong dithoro tše di tletšego seakong.” (Mar. 4:27, 28) Kgolo e bjalo e direga ganyenyane-ganyenyane ‘ka boyona.’ Ge e le gabotse, mogoeledi yo mongwe le yo mongwe wa Mmušo ga a tsebe kamoo se se diregago ka gona. Ka gona tšwela pele o bjala ka boati. O ka tla wa buna ka boati.

O se ke wa lebala bohlokwa bja thapelo. Georgina le Christine ba ile ba tšwela pele ba rapela Jehofa. Ge e ba o ‘phegelela thapelong’ le gona o sa felelwe ke kholofelo, “ka morago ga matšatši a mantši” o ka tla wa hwetša gape “senkgwa” seo o se lahletšego godimo ga meetse.—Baroma 12:12; Mmo. 11:1