Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

TABA YA LETLAKALA LA KA NTLE

Kamoo o ka Phemago Kotsi ya go Fetelwa ke Malwetši

Kamoo o ka Phemago Kotsi ya go Fetelwa ke Malwetši

Letšatši le letšatši mmele wa gago o lwantšhana le manaba ao a homotšego ao a sa bonagalego eupša e le ao a ka go bolayago. Mmele wa gago o ka hlaselwa ke dipaketheria, ditwatši le diphelakadingwe. * Ga se gantši o ka lemogago gore mmele wa gago o a lwa ka ge tshepedišo ya gago ya mmele ya go lwantšha malwetši e thibela dilo tšeo goba e di fediša pele maswao a bolwetši a ka bonala. Lega go le bjalo, ka dinako tše dingwe ditwatši tše kotsi di ka go lwatša. Ge e ba go le bjalo, o ka swanelwa ke go matlafatša mašole a gago a mmele ka go nwa dihlare goba go diriša mehuta e mengwe ya kalafo.

Batho ba tšere mengwaga e dikete ba sa tsebe selo ka dikotsi tša diphedi tše dinyenyane kudu goba dipaketheria tše dingwe tše kotsi. Lega go le bjalo, ge boramahlale ba lekgolong la bo-19 la mengwaga ba be ba kgonthišetša gore ditwatši di baka malwetši, re ile ra ba boemong bjo bo botse bja go ka itšhireletša. Go tloga ka nako yeo, banyakišiši ba tša kalafo ba ile ba fediša goba ba fokotša kudu dikotsi tša malwetši a mangwe ao a fetelago, go akaretša sekobonyane le polio. Lega go le bjalo, morago bjale malwetši a mangwe a bjalo ka letadi le dengue (e lego bolwetši bja go fetela ka go longwa ke monang), a ile a boa. Ka baka la’ng? Ela hloko dintlha tše di latelago:

  • Ngwaga le ngwaga batho ba dimilione lefaseng ka bophara ba tšea maeto, gomme ka dinako tše dingwe ba ba ba rwele ditwatši tše kotsi. Go ya ka sehlogo se sengwe ka makasineng wa Clinical Infectious Diseases “mo e nyakilego go ba malwetši ka moka a kotsi ao a fetelago” a ka phatlalatšwa ke batho bao ba tšeago maeto a go ya dinageng tše dingwe.

  • Dipaketheria tše dingwe ga di sa bolawa ke dibolayaditwatši. Mokgatlo wa Lefase wa tša Maphelo o itše: “Lefase le lebile mehleng yeo go yona dibolayaditwatši di feletšwego ke matla a go alafa malwetši, moo e lego gore malwetši a tlwaelegilego . . . a ka bolayago gape.”

  • Gantši dintwa tša selegae le bodiidi di šitiša maiteko a mmušo a go laola go phatlalala ga malwetši.

  • Batho ba bantši ga ba tsebe kamoo ba ka thibelago malwetši.

Go sa šetšwe ditšhitišo tše, o ka dira mo gontši go šireletša wena le lapa la gago. Sehlogo se se latelago se tla bontšha gore gaešita le ge o dula nageng yeo e hlabologago, o ka kgona go diriša mekgwa e bonolo le e šomago.

^ par. 3 Bontši bja diphedi tše dinyenyane kudu ga di bake bolwetši. Lelokelelo le la dihlogo le bolela ka dipaketheria le dilo tše dingwe tšeo di fetišago malwetši tšeo di ka bago kotsi boemong bja gago bja tša maphelo.