Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o Hlamilwe?

Modikologo wa Bophelo bja Sebakatšatši

Modikologo wa Bophelo bja Sebakatšatši

DIBAKATŠATŠI, e lego dikhunkhwane tšeo di swanago le ditšie, di phela dikontinenteng ka moka ntle le kua Antarctica. Lega go le bjalo, tšeo di hwetšwago ka leboabohlabela bja Amerika di bitšwa dibakatšatši tšeo di tšwelelago ka morago ga nako e itšego (di-periodical cicada), e lego tšeo e lego kgale di kgahla borathutaphedi.

Ela hloko se: Dibakatšatši tšeo tše dimilione di tšwelela gateetee sehleng sa seruthwane lebakeng la dibeke tše sego kae. Nako e nyenyane yeo di e fetšago di le letšatšing di apola matlalo a tšona a nakong ya ge e sa le tše dinyenyane, di opela ka lešata la go thiba ditsebe, di a fofa, di a ikatiša ke moka tša hwa. Se se makatšago ke gore moloko o latelago o tšwelela ka morago ga mengwaga e 13 goba e 17, go ithekgile ka mohuta wa dibakatšatši tšeo. Go tla ba go direga’ng ka dikhunkhwane tše nako ye ka moka?

Gore re arabe potšišo yeo, re swanetše go kwešiša modikologo wo wa moswananoši wa bophelo bja sebakatšatši seo. Ka morago ga lebaka le e ka bago la beke di tšweletše, dikhunkhwane tše dikgolo di a kopana ke moka tše ditshadi tša beela mae a go tloga go a 400 go ya go a 600 ka gare ga dikalana tša mehlare. Ka moragonyana ga moo, dikhunkhwane tše dikgolo di a hwa. Lebakeng la dibeke tše sego kae tše di latelago, mae a a phaphaša ke moka dibokwana tše dinyenyane di wela fase, tša ikepela gomme tša thoma go phela ka tlase ga mobu, moo di tšeago mengwaga e mentši di enwa diela medung ya dihlašana goba ya dihlare. Mengwaga e 13 goba e 17 ka morago ga moo, go tšwelela moloko o mofsa wa dikhunkhwane tše dikgolo bakeng sa go tšwetša pele modikologo wa bophelo bja tšona.

Go ya ka sehlogo seo se lego makasineng wa Nature, modikologo o raraganego wa bophelo bja dibakatšatši tše o “gakantšhitše borathutamahlale ka mengwaga e makgolo. . . . Gaešita le gona bjale, ditsebi tša dikhunkhwane di leka go kwešiša kamoo modikologo o sa tlwaelegago wa khunkhwane ye o tšweletšego ka gona.” Ke mohlolo wo o sa kago wa ba gona pele legorong la diphoofolo.

O nagana eng? Na modikologo wa bophelo bja sebakatšatši o bile gona ka go itiragalela? Goba na o hlamilwe?