Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ge Bana ba Nyamile ka Baka la go Hwelwa

Ge Bana ba Nyamile ka Baka la go Hwelwa

Na o nyamišitšwe ke go hwelwa ke setho sa lapa? Ge e ba go le bjalo, o ka lebeletšana bjang ka katlego le tahlegelo ya gago? Bona kamoo Beibele e thušitšego bafsa ba bararo gore ba lebeletšane ka katlego le bothata bjo.

KANEGELO YA DAMI

Dami

Mathomong go be go bonagala eka tate o fo rengwa ke hlogo. Eupša mma o ile a founela ambulense ge tate a be a ekwa bohloko kudu. Ke sa gopola ge bašomi ba tša kalafo ba tšhoganetšo ba be ba mo tšea. Ke be ke sa tsebe gore ke mmona la mafelelo a sa phela. Tate o ile a hlokofala ka morago ga matšatši mararo ka baka la go ruruga ga tšhika ya go sepediša madi (aneurysm). Ke be ke na le mengwaga e tshela.

Ke tšere mengwaga e mentši ke ipona molato ka lehu la tate. Ke be ke dula ke gopola tiragalo ya ge bašomi ba tša kalafo ba tšhoganetšo ba be ba mo tšea, gomme ke ipotšiša gore: ‘Go re’ng ke be ke fo ema moo? Go re’ng ke sa dira se sengwe?’ Ke be ke fela ke lebelela batho ba bangwe ba bagolo bao ba lwalago gomme ke ipotšiša gore, ‘Go re’ng bona ba phela mola tate yena hlokofetše?’ Ge nako e dutše e eya, mma o ile a nthuša gore ke ntšhe maikwelo a ka. Ka ge re le Dihlatse tša Jehofa, re be re hwetša thekgo e botse kudu phuthegong.

Batho ba bangwe ba nagana gore motho a ka lla ka morago ga lehu ke moka gwa felela moo, eupša go be go se bjalo ka nna. Ga se ka lla go fihla ge ke tsena mengwageng ya mahlalagading.

Keletšo ya ka go bafsa bao ba hlokofaletšwego ke motswadi ke gore: “Boledišana le motho yo mongwe ka maikwelo a gago. Go ka direga gore ge e ba o ntšha maikwelo a gago ka pela, o ka ikwa o phetše gabotse.”

Go ba bohloko ge ke fihlelela dilo tše dibotse bophelong gomme ke tseba gore tate ga a gona. Eupša ke homotšwa ke kholofetšo ya Beibele yeo e lego go Kutullo 21:4, yeo e rego kgauswinyane Modimo “o tla phumola megokgo ka moka mahlong a [rena] gomme lehu le ka se hlwe le sa ba gona, le ge e le manyami goba sello goba bohloko di ka se hlwe di sa ba gona.”

KANEGELO YA DERRICK

Derrick

Dilo tše dibotse kudu tšeo ke di gopolago ke ge ke be ke eya go thea dihlapi le tate le go kampa le yena dithabeng. O be a rata dithaba kudu.

Tate o tšere nako a swerwe ke bolwetši bja pelo; ke gopola ke mo etela sepetlele gatee goba gabedi ge ke sa le ngwana. Eupša ke be ke sa lemoge go ba kotsi ga bolwetši bja gagwe. Ke be ke na le mengwaga e senyane ge tate a be a hlokofala ka baka la bolwetši bja pelo.

Ka morago ga gore a hlokofale, ke ile ka lla kudu. Ke be ke ikwa eka ke felelwa ke moya, e bile ke sa nyake go boledišana le motho. Ke be ke se ka ka ka ikwa ka tsela yeo bophelong bja ka ka moka e bile ke be ke sa nyake go dira selo. Mathomong sehlopha sa bafsa ba kerekeng se be se nkgahlegela, eupša gwa se tšee nako. Batho ba gona ba be ba fela ba bolela gore: “E be e le nako ya gagwe” goba “Modimo o mo tšere” goba “O legodimong gona bjale.” Dikarabo tšeo di be di sa nkgotsofatše, eupša ke be ke sa tsebe seo ge e le gabotse Beibele e se rutago ka ditaba tšeo.

Mma o ile a thoma go ithuta Beibele le Dihlatse tša Jehofa, gomme ka morago nna le buti ra mo tlatša. Re ile ra ithuta ka boemo bja bahu le ka kholofetšo e homotšago ya Modimo ya tsogo ya bahu. (Johane 5:28, 29) Eupša lengwalo leo le nthušitšego kudu ke la Jesaya 41:10, moo Modimo a bolelago gore: “O se ke wa boifa gobane ke na le wena. O se ke wa lealea gobane ke Modimo wa gago. Ke tla go matlafatša. Ruri ke tla go thuša.” Go tseba gore Jehofa o na le nna go nkhomoditše kudu nakong ya ge ke be kwele bohloko, e bile go sa nkhomotša.

KANEGELO YA JEANNIE

Jeannie

Ke be ke na le mengwaga e šupa ge mma a be a hlokofala ka baka la bolwetši bja kankere. Ke feditše letšatši leo ka moka ke ikwa eka ke a lora. Ke sa gopola gore o hlokofaletše ka gae le gore makgolo le rakgolo ba be ba le gona. Ke gopola le gore batho ka moka ba be ba išitše maswafo fase. Ke gopola le gore re jele mae bošegong bjoo. Ke be ke ekwa eka bophelo bja ka bo be bo thoma go hlakahlakana.

Ka nako yeo—le ka morago ga mengwaga e mentši—ke be ke nagana gore ke swanetše go tia bakeng sa moratho wa ka. Ka gona, ke ile ka uta maikwelo a ka. Gaešita le lehono, ke sa fela ke uta maikwelo a ka ge ke kwele bohloko. Ke a tseba gore seo ga se a loka.

Ke gopola lerato le thekgo tšeo re di hweditšego phuthegong ya gabo rena ya Dihlatse tša Jehofa. Le ge e be e se kgale re thomile go ya Holong ya Mmušo ya Dihlatse, badumedigotee le rena ba be ba dula ba re thekga bjalo ka ge eka ke kgale re tsebana. Ga ke gopole tate a be a apea dijo tša mantšiboa ngwaga ka moka ka gore re be re dula re di hwetša.

Lengwalo leo ke sa le lebalego ke la Psalme 25:16, 17. Go lona, mopsalme o kgopetše Modimo gore: “Retollela sefahlego sa gago go nna gomme o nkgaugele; ka gobane ke noši e bile ke a hlaka. Ditlalelo tša pelo ya ka di atile; hle nntšhe dikgateletšong tša ka.” Ke homotšwa ke go tseba gore ruri ga o be noši nakong ya ge o nyamile. Modimo o na le wena. Ka thušo ya Beibele, ke ile ka kgona go tšwela pele ka bophelo gomme ka nagana ka dilo tše dibotse, tša go swana le kholofetšo e homotšago ya Beibele ya tsogo ya bahu. Ke na le kholofelo ya go bona mma gape a phetše gabotse paradeiseng mo lefaseng.2 Petro 3:13.

Na o ka rata go ithuta mo go oketšegilego ka molaetša o homotšago wa Beibele mabapi le bao ba nyamilego ka baka la go hwelwa? Taonelouta mahala kopi ya poroutšha yeo e rego “Ge Motho yo o mo Ratago a E-hwa.” Eya go www.isa4310.com/nso gomme o lebelele ka tlase ga DIKGATIŠO › DIPUKU LE DIPOROUTŠHA.