Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

THUŠO BAKENG SA LAPA | GO GODIŠA NGWANA

Kamoo Bana ba ka Retwago ka Gona

Kamoo Bana ba ka Retwago ka Gona

TLHOHLO

Batho ba bangwe ba bolela gore ga go kgonege go reta ngwana ka mo go feteletšego. Ba bangwe ba bolela gore go dula o reta ngwana go ka mo senya.

Go sa šetšwe gore o reta ngwana wa gago gakaakang, o swanetše go ela hloko tsela yeo o mo retago ka yona. Ke theto ya mohuta ofe yeo e ka mo tutuetšago? Ke ya mohuta ofe yeo e ka mo paledišago go dira tšwelopele? O ka mo nea bjang theto yeo e tlago go mo hola?

SEO O SWANETŠEGO GO SE TSEBA

Ditheto ga di swane. Nagana ka se.

Theto yeo e feteletšego e ka ba kotsi. Batswadi ba bangwe ba nea bana ba bona theto yeo e sa swanelago e le ge ba leka go ba thuša gore ba ikholofele. Ngaka David Walsh o lemoša gore bana “ba hlalefile kudu moo ba kgonago go bona ge e ba motswadi a feteletša gomme ba phetha ka gore ga se a tiiša ka seo a se bolelago. Ba a tseba ge theto e sa ba swanele, gomme ba ka phetha ka gore ba se sa mmota.” *

Theto yeo e theilwego bokgoning e lokile. A re re ngwana wa gago o na le bokgoni bja go thala. Ke ga tlhago gore o ikwe o nyaka go mo reta ka baka la se, e lego seo se ka mo tutueletšago go kaonefatša bokgoni bja gagwe le go feta. Eupša go ka ba le seo se mo gogelago morago. Theto yeo e theilwego bokgoning feela e ka dira gore ngwana wa gago a nagane gore o swanetše go hlagolela feela bokgoni bjoo bo itlelago gabonolo. A ka ba a phema go ithuta dilo tše difsa ka ge a boifa gore o tla palelwa. A ka ipotša gore: ‘Ga go na lebaka la gore ke itapiše ka go dira selo seo ke se nago bokgoni bja sona.’

Theto yeo e theilwego maitekong ke e kaonekaone. Bana bao ba retwago ka lebaka la boikgafo bja bona le kgotlelelo e sego feela ka lebaka la bokgoni bja bona ba lemoga therešo e bohlokwa ya gore go hlagolela bokgoni go nyaka go se fele pelo le maiteko. Puku ya Letting Go With Love and Confidence e bolela gore ge ba tseba seo, “ba ntšha ka ga tšhwene e le gore ba atlege. Le ge ba sa atlege, ga ba itšee ba paletšwe eupša ba itebelela e le diithuti.”

SEO O KA SE DIRAGO

Reta maiteko e sego bokgoni feela. Go botša ngwana wa gago gore “ke a bona gore o ile wa ikgafa go seo o se thadilego” go ka ba le mehola go feta go mmotša gore “o na le bokgoni bja tlhago.” Dipolelo tše ka bobedi di nea theto eupša polelwana ya bobedi e ka fetiša kgopolo ya gore bokgoni bja tlhago ke bjona feela bjo ngwana wa gago a ka bago le bjona.

Ge o reta maiteko a ngwana wa gago, o mo ruta gore a ka kaonefatša bokgoni bja gagwe ge a itlwaetša. Ngwana wa gago a ka ithuta go dira dilo tše difsa ka kgodišego.—Molao wa motheo wa Beibele: Diema 14:23.

Thuša ngwana wa gago go lebeletšana le go se atlege. Gaešita le batho ba go loka ba dira diphošo, mohlomongwe gantši. (Diema 24:16) Eupša ka morago ga phošo e nngwe le e nngwe ba a emelela, ba ithuta go yona gomme ba tšwela pele ka bophelo. O ka thuša ngwana wa gago bjang go hlagolela pono yeo e botse?

Tšwela pele o tsepamišitše kgopolo maitekong a gagwe. Ela hloko mohlala o latelago. A re re o dula o botša morwedi wa gago gore: “O kgona dipalo ka tlhago” eupša a se atlege molekong wa gagwe wa dipalo. A ka nagana gore o lahlegetšwe ke bokgoni bja gagwe gomme a se bone bohlokwa bja go leka go kaonefatša.

Lega go le bjalo, ge o tsepamiša kgopolo maitekong o thuša ngwana wa gago go hlagolela go ba le kgotlelelo. O thuša morwedi wa gago go lebelela go se atlege e se go palelwa. Go e na le gore a hwe matwa, a ka leka tsela e nngwe goba a šoma ka thata.—Molao wa motheo wa Beibele: Jakobo 3:2.

Swaya diphošo ka tsela e agago. Ge o swaya ngwana wa gago diphošo ka tsela ya maleba, se se tla mo thuša go e na le go mo gobatša. Gape, ge e ba o dula o mo nea theto e swanetšego, ga go pelaelo gore ngwana wa gago o tla amogela dikeletšo tša kamoo a ka kaonefatšago ka gona gomme katlego ya gagwe ya tlišetša bobedi bja lena lethabo.—Molao wa motheo wa Beibele: Diema 13:4.

^ par. 8 Go tšwa pukung ya No: Why Kids—of All Ages—Need to Hear It and Ways Parents Can Say It.