Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

THUŠO BAKENG SA LAPA | BAFSA

Ge o Swanetše go Boela Gae

Ge o Swanetše go Boela Gae

TLHOHLO

Bafsa bao ba ilego ba tloga gae e le ge ba leka go dula ba nnoši gomme mafelelong ba boa ka baka la mathata a tša ditšhelete ba bitšwa gore ke “moloko wa boomerang.Na o kile wa diragalelwa ke selo se se swanago?

Gaešita le ge o rata tatago le mmago, go boela gae go ka ba thata. Ka mohlala, kgarebe yeo e bitšwago Sarah * e re: “Go dula ke nnoši go dirile gore ke ikholofele kutšwanyana ka ge ke be ke sa ithekga ka motho. Eupša go boela gae go ile gwa dira gore ke ikwe ke le ngwana gape.” Lesogana leo le bitšwago Richard le ile la ikwa ka tsela e swanago. Le re: “Ke be ke sa nyake go boela gae, eupša ke be ke se sa kgona go iphediša. Ke be ke ikwa ke paletšwe.”

Ge e ba o le boemong bjo bo swanago sehlogo se se tla go thuša gore o kgone go ikemela gape.

LEBAKA LA GO DIREGA GA SEO

Mathata a tša ditšhelete. Bafsa ba bantši ba a tlabega ka morago ga ge ba tlogile gae gomme ba lemoga gore go dula ba nnoši go bitša kudu. Richard yo a tsopotšwego pejana o re: “Ke ile ka fetša tšhelete ka moka yeo ke bego ke e bolokile e le ge ke leka go iphediša.” Kgarebe yeo e bitšwago Shaina e diragaletšwe ke se se swanago ka morago ga gore e tloge gae e na le nywaga e 24 ke moka ya boela ka morago ga ngwaga le seripa. E dumela ka gore: “Nkabe ke ile ka kgona go laola tšhelete ya ka gabotse. Ke tlogile gae ke se na tšhelete gomme ka boela ke na le dikoloto.” *

Mathata a mošomo. Go lahlegelwa ke mošomo go ka šarakanya gaešita le dithulaganyo tšeo di dirilwego gabotse tša gore motho a kgone go ikemela, e lego seo se ilego sa diragalela Shaina. O re: “Ke alogile thutong ya tša kalafo ke moka ka tsenela mokgatlo woo o ilego wa nthuša go hwetša mošomo. Eupša ge ke be ke lahlegelwa ke mošomo, ke be ke sa tsebe pele le morago. Ke be ke dula dinagamagaeng moo go bego go se na kholofelo ya go hwetša mošomo woo ke ithutetšego wona!”

Go letela dilo tšeo di sego gona. Bafsa ba bantši ba thoma go šoma ba se ba itokišeletša bophelo. Gantši mošomo wa bona o ba thata go feta kamoo ba bego ba letetše. Ba nyamišwa ke go hwetša gore go ikemela ga go sa kgahliša go etša kamoo ba bego ba nagana. Ba be ba sa letela gore go gola go ka ba thata gakaaka.

SEO O KA SE DIRAGO

Boledišana le batswadi ba gago ka taba ya go boa gae. Boledišanang ka ditaba tša go swana le tše: O nyaka go dula gae nako e kaaka’ng? Ge o le gae, o tla thuša bjang ka go lefelela ditshenyagalelo? Ke mešomo efe ya ka gae yeo o ka e dirago? O tlo dira’ng e le gore o boele o ikemele? Go sa šetšwe gore o na le nywaga e mekae, gopola gore o boetše ntlong ya batswadi ba gago gomme o swanetše go kwa melao ya bona.—Molao wa motheo wa Beibele: Ekisodo 20:12.

Ithute go diriša tšhelete gabotse. Puku ya The Complete Guide to Personal Finance: For Teenagers and College Students e re: “Tsela yeo o dirišago tšhelete e sepedišana kudu le taba ya ge e ba o tla atlega go laoleng tšhelete ya gago. . . . Go bohlokwa kudu go latela keletšo ya go se diriše tšhelete dilong tšeo e sego tša bohlokwa.”—Molao wa motheo wa Beibele: Luka 14:28.

Kgopela keletšo e šomago. Batswadi goba batho ba bangwe ba bagolo ba ka go thuša gore o be le bokgoni bja go panka tšhelete, go e rulaganya gotee le go lefelela dikoloto. Kgarebe e nngwe yeo e bitšwago Marie e re: “Ke ile ka swanelwa ke go thoma fase. Mogwera wa ka o ile a nthuša go dira lelokelelo la ditshenyagalelo tša dilo tša bohlokwa le tšeo di sego bohlokwa. Ke be ke sa kgolwe gore bontši bja ditshenyagalelo tšeo ke bego ke na le tšona e be se tša bohlokwa! Ke ile ka ba ka ithuta seka se bohlokwa kudu sa go dula o nnoši, e lego boitayo.”—Molao wa motheo wa Beibele: Diema 13:10.

Selo se bohlokwa ke gore o be sekgwari ka seo o se dirago

Gata megato ya gore o hwetše mošomo. Dira dikgopelo tša mošomo ka nako yeo o ka bego o be o e dirišetša go šoma. Temošo: Batho ba bangwe ba ka go botša gore, “latela ditoro tša gago” kudukudu tabeng ya mošomo. Eupša go tsomana le ‘mošomo wa ditoro tša gago’ go ka go tswalelela dibaka tša mešomo e mengwe yeo o bego o ka e hwetša! Amogela mešomo e mengwe go e na le go senya nako o nyakana le mohuta o tee wa mošomo. Gopola gore selo se bohlokwa ke gore o be sekgwari ka seo o se dirago. Ge e le gabotse go lemogilwe gore ge bašomi ba eba le maitemogelo le bokgoni, ba thabela mošomo wa bona. Ga go hlokagale gore o dire selo seo o se ratago e le gore o rate seo o se dirago!

^ par. 5 Maina sehlogong se a fetotšwe.

^ par. 8 Gantši barutwana ba kholetšheng kua United States ba wela bothateng bjo bo swanago. Go ya ka pego ya The Wall Street Journal, morutwana yo a tsenago sekolo ka tšhelete ya kadimo ge a aloga o ba a na le sekoloto sa mo e ka bago R396 000.