Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

TABA YA LETLAKALA LA KA NTLE | ŠETŠA BOEMO BJA GAGO BJA TŠA MAPHELO—DILO TŠE HLANO TŠEO O KA DI DIRAGO LEHONO

Kamoo o ka Itlhokomelago Gakaone

Kamoo o ka Itlhokomelago Gakaone

KE MANG a nyakago go babja? Gantši bolwetši bo ka dira gore o se iketle le gona bo senya tšhelete. Ge o babja, ga se feela gore o kwa bohloko, eupša o ka palelwa ke go ya mošomong goba sekolong, goba go hlokomela lapa la gago. Go ka nyakega gore o hlokomelwe ke motho yo mongwe, gomme wa gapeletšega go lefelela dihlare le kalafo yeo e bitšago.

Ga go makatše ge ba bangwe ba re: “Thibela-malwetši e phala kalafo.” Malwetši a mangwe ga a phemege. Eupša go na le dilo tše dintši tšeo o ka di dirago gore o se swarwe ke malwetši goba o a thibele. Ela hloko dilo tše hlano tšeo o ka di dirago gona bjale gore o phele gabotse mmeleng.

1 DULA O HLWEKILE

Go ya ka mokgatlo wa Mayo Clinic, “tsela e kaone ya go phema go babja le go phatlalatša malwetši” ke go hlapa diatla. Gantši motho o tsenwa ke mpshikela ka go pikitla nko goba mahlo ka diatla tšeo di nago le ditwatši. O ka phema ditwatši tše bjalo ka go dula o hlapa diatla. Bohlweki bo ka thibela go fetela ga malwetši a mangwe a kotsi, a bjalo ka nyumonia le malwetši a letšhollo. Malwetši a bjalo a bolaya bana ba ka tlase ga nywaga e mehlano, ba fetago dimilione tše pedi ka ngwaga. Gaešita le go fetela ga bolwetši bjo bo bolayago bja Ebola go ka fokotšwa ka go fo itlwaetša go hlapa diatla.

Ka dinako tše dingwe go bohlokwa kudu go hlapa diatla gore o šireletše boemo bja gago bja tša maphelo le bja ba bangwe. O swanetše go hlapa diatla:

  • Ka morago ga go diriša ntlwana ya boithomelo.

  • Ka morago ga go ntšha ngwana mongato goba go mo iša ntlwaneng ya boithomelo.

  • Pele le ka morago ga go oka ntho.

  • Pele le ka morago ga go ba le molwetši.

  • Pele o apea goba o eja.

  • Ka morago ga go ethimola, go gohlola, goba go ntšha mamina.

  • Ka morago ga go swara phoofolo goba mantle a yona.

  • Ka morago ga go swara ditlakala.

Le gona o se ke wa nagana gore go hlapa diatla ga go na mohola. Dinyakišišo di hweditše gore bontši bja batho bao ba dirišago dintlwana tša boithomelo tša batho bohle ga ba hlape diatla goba ga ba di hlape gabotse. O swanetše go hlapa diatla bjang?

  • Kolobiša diatla ka meetse ao a hlwekilego ke moka o diriše sesepe.

  • Fogohla diatla tša gago ka ntle le ka gare, gomme o se lebale go hlapa manala, menwana, le mo gare ga menwana.

  • Di fogohle ka metsotswana e ka bago e 20.

  • Di tšokotše ka meetse a hlwekilego.

  • Phumola ka lešela le le hlwekilego goba pampiri ya go phumola diatla.

Megato e bjalo e bonolo eupša e ka thibela malwetši gomme ya phološa maphelo.

2 DIRIŠA MEETSE A HLWEKILEGO

Dinageng tše dingwe go gela lapa meetse a hlwekilego ke mošomo wa letšatši le letšatši. Eupša, e ka ba tlhohlo go ba le meetse a hlwekilego karolong le ge e le efe ya lefase ge e ba mothopo wa meetse ao o ka šilafatšwa ke mafula, ledimo, go senyega ga phaephe goba bothata bjo bongwe bjo itšego. Ge e ba mothopo wa meetse o se wa hlweka, seo se ka dira gore meetse a be le diphedi tše dinyenyane, a bake kholera, letšhollo leo le bolayago, teng-kgolo, bolwetši bja sebete le malwetši a mangwe. Meetse a sa hlwekago ke sebaki se segolo sa bolwetši bja letšhollo bjo bo swarago batho ba e ka bago ba dibilione tše 1,7 ngwaga le ngwaga.

Go na le dilo tše dintši tšeo o ka di dirago gore o se swarwe ke malwetši goba o a thibele

Gantši motho o swarwa ke kholera ge a ka nwa meetse goba a ja dijo tšeo di šilafaditšwego ke mantle a batho bao ba nago le kholera. O ka dira’ng go itšhireletša go se le mohuteng le ge e le ofe wa meetse ao a šilafetšego? Le gona o ka itšhireletša bjang ka morago ga kotsi e itšego ya tlhago?

  • Kgonthišetša gore meetse ao o a nwago—go akaretša a go hlapa meno, a go dira di-ice, a go hlatswa dijo le dibjana goba a go apea—a tšwa mothopong o hlwekilego wa batho bohle woo o hlokomelwago gabotse goba mapotlelong ao a tswaletšwego gabotse go tšwa femeng yeo e ka botwago.

  • Ge e ba go na le kgonagalo ya gore meetse ao o a dirišago a šilafetše, a bediše goba o a tšhele khemikhale e swanetšego pele o a diriša.

  • Ge o diriša dikhemikhale tše bjalo ka chlorine goba diphilisi tša go hlwekiša meetse, latela ditaelo tša kamoo di šomišwago ka gona ka kelohloko.

  • Diriša metšhene ya maleba ya go hlwekiša meetse, ge e ba e hwetšagala gomme o ka kgona go e reka.

  • Ge e ba go se na didirišwa tša go hlwekiša meetse, tšhela marothi a mabedi a bleach ka gare ga lithara ya meetse o hudue gabotse, gomme o eme metsotso e 30 pele o a diriša.

  • Ka mehla tšhela meetse ao o a hlwekišitšego didirišweng tšeo di hlwekilego le tšeo di tswaletšwego gore a se šilafale gape.

  • Kgonthišetša gore sebjana seo o se dirišago go kga meetse a ka bobolokelong se hlwekile.

  • Swara didirišwa tša go kga meetse ka diatla tše di hlwekilego, gomme o se ke wa tsenya diatla goba menwana ka gare ga meetse a go nwa.

3 ŠETŠA SEO O SE JAGO

O ka se phele gabotse mmeleng ge e ba o sa je dijo tšeo di nago le phepo. Ka gona o swanetše go šetša tsela yeo o jago letswai, makhura le swikiri gomme o lekanetše dijo. Eja dijo tša mehutahuta go akaretša dienywa le merogo. Ge o reka borotho, di-cereal, pasta goba reisi, go bala tsebišo yeo e lego ka ntle go tla go thuša go kgetha tšeo di dirilwego ka korong. Dijo tše bjalo di na le phepo go feta dijo tšeo korong ya tšona e tswakilwego. Ge go tliwa go diprotheine, eja nama e nyenyane e se nago makhura le nama ya kgogo gomme o leke go ja hlapi ga mmalwa ka beke ge go kgonega. Dinageng tše dingwe go a kgonega go hwetša dijo tšeo di nago le protheine e ntši e tšwago merogong.

Ge e ba o eja swikiri e ntši le makhura, o ka feleletša o nonne kudu. Go fokotša kotsi ye, enwa meetse go e na le dino tše di nago le swikiri. Eja dienywa gantši go e na le dijo tša go fološetša. Lekanetša dijo tšeo di nago le makhura tše bjalo ka disosetše, nama, potoro, dikhekhe, tšhese le dikuku. Go e na le go apea ka makhura ao a kgahlilego, gokaone go apea ka ao a nago phepo.

Go ja letswai le lentši goba sodium e ntši go ka go bakela madi a magolo gomme wa se phele gabotse mmeleng. Ge e ba o na le madi a magolo, diriša tsebišo yeo e ngwadilwego dijong tšeo o di rekago go phema go ja sodium e ntši. Diriša dinoko tšeo di nago le phepo go e na le go noka ka letswai.

Go šetša mohuta wa dijo tšeo o di jago go bohlokwa go etša tekanyo ya tšona. Ka gona, le ge dijo di le bose, o se ke wa fo tšwela pele o eja le ge o khoše.

Kotsi e nngwe yeo e ka tšwelelago ka dijo ke ge di se boemong bjo bobotse gore di ka jewa. Dijo di ka go bakela bolwetši ge e ba di sa apewa gabotse goba go bolokwa ka tsela ya maleba. Ngwaga le ngwaga, motho o tee go ba tshela kua Amerika o babja ka baka la dijo tšeo di sego boemong bjo bobotse gore di ka jewa. Ba bantši ba bona ba a fola, eupša ba bangwe ba a hwa. O ka dira’ng go phema kotsi ye?

  • Ka ge merogo e bjalwa mobung woo o tšhetšwego morole, o swanetše go e hlatswa ka kelohloko pele o e diriša.

  • Hlapa diatla gomme o hlatswe sedirišwa seo o kgabelelago godimo ga sona, didirišwa tša go kgabelela le dibjana, ka meetse a go fiša le sesepa.

  • Hlatswa sebjana seo se bego se swere mae ao a sego a apeiwa, nama goba hlapi pele o tšhela dijo ka gare ga sona, gore o pheme go fetišetšwa ga dipaketheria.

  • Apea dijo go fihlela di butšwa gabotse, gomme di tloga fase o bee dijo tšeo di senyegago ka pela ka setšidifatšing ge e ba di ka se jewe ka nako yeo.

  • Lahla dijo tšeo di senyegago ka pela ka morago ga ge di dutše iri goba tše pedi ge e ba phišo ya moo di beilwego e feta di-degree Celsius tše 32.

4 DULA O LE MAFOLOFOLO

Go sa šetšwe gore o na le nywaga e mekae, o swanetše go ba le seo o se dirago ka mehla gore o dule o phetše gabotse. Batho ba bantši lehono ga ba itšhidulle ka mo go lekanego. Ke ka baka la’ng go itšhidulla go le bohlokwa? Go dula o le mafolofolo go ka go thuša gore:

  • O robale gabotse.

  • O dule o na le matšato.

  • O dule o na le marapo le mešifa e tiilego.

  • O be le mmele o lekanetšego.

  • O pheme go ba le kgateletšego ya monagano.

  • O pheme go hwa ka pela.

Ge e ba o sa dule o le mafolofolo, o ka:

  • Swarwa ke bolwetši bja pelo.

  • Swarwa ke mohuta wa bobedi wa bolwetši bja swikiri (type 2 diabetes)

  • Swarwa ke madi a magolo.

  • Ba le cholesterol e ntši.

  • Hwa lehlakore.

Nywaga ya gago le mmele wa gago ke tšona di ka go thušago go kgetha mohuta o swanetšego wa go itšhidulla, ka gona ke ga bohlale go botšiša ngaka ya gago pele o thoma mohuta o itšego wa go itšhidulla. Go ya ka ditšhišinyo tše dingwe, bana le bafsa ba swanetše go itšhidulla metsotso e ka bago e 60 letšatši le letšatši. Batho ba bagolo ba swanetše go itšhidulla metsotso e 150 ka go lekanetša goba e 75 ba itšhidulla ka thata beke le beke.

Kgetha mohuta wa go itšhidulla woo o o ratago. Mohlomongwe o ka bapala basketball, thenese, kgwele ya maoto, wa sepela ka go phakiša, wa ragela paesekela, wa lema serapana, wa phapha dikgong, wa rutha, wa sesa ka seketswana, wa kitima goba wa kgetha mohuta o mongwe wa go itšhidulla. O ka tseba bjang ge e ba mohuta wa go itšhidulla e le wo o lekanetšego goba woo o nyakago gore motho a itšhidulle ka thata? Gantši mohuta wa go itšhidulla wo o lekanetšego o dira gore motho a tšwe kudumela, eupša woo o nyakago gore motho a itšhidulle ka thata o ka se o dire o swere magang.

5 ROBALA KA MO GO LEKANEGO

Diiri tšeo batho ba swanetšego go di robala di a fapafapana. Masea a mantši ao a sa tšwago go belegwa a robala diiri tše 16 go ya go tše 18 ka letšatši, bana ba banyenyane ba robala diiri tše 14 gomme bana bao ba tsenago sekolo sa bomapimpana ba robala diiri tše ka bago tše 11 goba 12. Gantši bana bao ba lego nywageng ya go tsena sekolo ba swanetše go robala diiri tše 10, gomme bafsa ba robale diiri tše 9 goba 10, gomme ba godilego ba robale diiri tše 7 go ya go tše 8.

Motho yo mongwe le yo mongwe o swanetše go robala ka mo go lekanego. Go ya ka ditsebi, go robala ka mo go lekanego go bohlokwa bakeng sa:

  • Go thuša bana le bafsa gore ba gole.

  • Go thuša motho go ithuta le go se lebale.

  • Go dira gore motho a be le dihomoune tše lekalekanego tšeo di thušago ka go šila dijo le go laola boima bja mmele.

  • Go thuša megalatšhika ya madi le pelo.

  • Go phema malwetši.

Go se robale ka mo go lekanego go ka dira gore motho a none kudu, a be le kgateletšego ya monagano, a swarwe ke bolwetši bja pelo, a swarwe ke bolwetši bja swikiri gomme a dire dikotsi tše šoro. Go molaleng gore re na le mabaka a kwagalago a gore re robale ka mo go lekanego.

Ka gona, o swanetše go dira’ng ge e ba o na le bothata bja go se robale ka mo go lekanego?

  • Leka go robala le go tsoga ka nako e swanago letšatši le letšatši.

  • Robala ka phapošing yeo e se nago lešata, ya leswiswi le yeo e sa fišego goba go tonya kudu.

  • O se ke wa bogela thelebišene goba go šomiša didirišwa tša thekinolotši mola o le malaong.

  • Beakanya malao a gago gabotse.

  • Pele o robala, phema go ja kudu, caffeine le dinotagi.

  • Ge e ba ka morago ga go diriša ditšhišinyo tše o sa dutše o hlobaela goba o sa kgone go robala—o otsela kudu mosegare goba o felelwa ke moya ge o robetše—go ka ba kaone gore o bone ngaka ka bothata bjoo.