Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

 PONO YA BEIBELE

Bjala

Bjala

Na go nwa dino tše di tagago ke phošo?

“Beine e a re thabiša gomme makhura a mohlware a re ediša difahlego, gomme senkgwa se re nea matla.”Psalme 104:15, “Good News Translation.”

SEO BATHO BA SE BOLELAGO

Malapeng a mantši, go bonagala go nwa dino tše di tagago e le selo sa ka mehla, di nwewa nakong ya dijo. Go a mangwe malapa, go nwa go tloga go sa dumelelwe. Ke ka baka la’ng go na le dipono tše fapanego? Batho ba tutuetšwa ke dilo tšeo di fapafapanego, tše bjalo ka setšo, bodumedi le go tshwenyega ka tša maphelo.

SEO BEIBELE E SE BOLELAGO

Beibele e ganetša botagwa gotee le go nwa ka mo go feteletšego eupša e sego go nwa bjala ka go lekanetša. (1 Bakorinthe 6:9, 10) Ke therešo gore go tloga kgalekgale, banna le basadi bao e bego e le barapedi ba Modimo ba be ba enwa beine, e lego seno seo go bolelwago ka sona ka makga a fetago a makgolopedi ka Beibeleng. (Genesi 27:25) Mmoledi 9:7 e re: “O je dijo tša gago o thabile, o nwe beine ya gago ka pelo e thabilego.” Ka ge beine e dira gore motho a thabe, e be e nwewa ka dinako tša lethabo, go swana le menyanyeng ya manyalo. E bile monyanyeng o bjalo moo Jesu Kriste a ilego a dira mohlolo wa gagwe wa pele—a fetoša meetse ya ba “beine e bose.” (Johane 2:1-11) Beine gape e be e dirišetšwa merero ya tša kalafo.—Luka 10:34; 1 Timotheo 5:23.

 Na Beibele e bea tekanyetšo ya gore go nwewe gakaaka’ng?

“[Le se be] makgoba a beine e ntši.”Tito 2:3.

KE KA BAKA LA ENG GO LE BOHLOKWA?

Ngwaga le ngwaga, malapa a sa balegego a a tlaišega ka baka la gore motswadi o tee goba ka bobedi ba diriša bjala gampe. Go nwa kudu gape go baka go wa ga batho ba bantši kudu gotee le dikotsi tše dingwe, go akaretša le dikotsi tša mebileng. Ge nako e dutše e eya, go diriša bjala gampe go ka gobatša bjoko, pelo, sebete gotee le mala.

SEO BEIBELE E SE BOLELAGO

Go lekanyetša tabeng ya go nwa le go ja ke selo sa motheo seo Modimo a se nyakago. (Diema 23:20; 1 Timotheo 3:2, 3, 8) Go hloka boitshwaro go dira gore motho a se amogelwe ke Modimo. Beibele e re: “Beine e dira motho mokweri, bjala bo baka mašata gomme bohle bao bo ba arošago ga ba hlalefa.”—Diema 20:1.

Tsela e nngwe yeo bjala bo ka arošago batho bao ba sego bohlale ke ka go senya ditekanyetšo tša bona tša boitshwaro. Hosea 4:11 e re: “Beine ya kgale le e mpsha di senya maikemišetšo a mabotse.” Monna yo a bitšwago John o ithutile se go tšwa lebading. * Ka morago ga go ngangišana le mosadi wa gagwe, o ile a ya hoteleng, a nwa kudu gomme a dira bohlotlolo, e lego ditiro tšeo ka morago a ilego a itsholela tšona kudu gomme a ikana go se sa di bušeletša le ka mohla. Go diriša bjala gampe go ka re gobatša mmeleng, boitshwarong le moyeng, gomme Beibele e bolela gore matagwa a ka se hwetše bophelo bjo bo sa felego.—1 Bakorinthe 6:9, 10.

Ke neng moo go nwa bjala go sa swanelago?

“Batho ba bohlale ba bona kotsi e sa tla gomme ba e phema, eupša motho yo a sa naganego o wela go yona gomme a itshola ka morago.”—Diema 22:3, “Good News Translation.”

KE KA BAKA LA ENG GO LE BOHLOKWA?

World Book Encyclopedia e re: “Bjala ke sehlaretagi se matla.” Lega go le bjalo, go ka ba le maemo ao go ona gaešita le go nwa bjala ka go lekanyetša e ka se bego gabohlale.

SEO BEIBELE E SE BOLELAGO

Batho gantši “ba wela [mathateng]” ka gobane ba enwa ka nako e sa swanelago. Beibele e re: “Selo se sengwe le se sengwe se na le nako ya sona e beilwego,” go akaretša le nako ya go se nwe bjala. (Mmoledi 3:1) Ka mohlala, motho a ka ba a se nywageng yeo e dumeletšwego ka molao go ka nwa, a ka no ba a bušetšwa sekeng tabeng ya go lemalela bjala goba dihlare tšeo a di nwago di ka no ba di ganana le bjala. Le gona, ‘nako e beilwego’ ya batho ba bantši ya go se nwe bjala ke pele ba eya mošomong le ge ba le mošomong, kudukudu ge ba šoma ka metšhene yeo e ka ba bakelago kotsi. Re ka kgodišega gore batho ba bohlale ba lebelela bophelo le tša maphelo e le dimpho tše bohlokwa tšeo di tšwago go Modimo. (Psalme 36:9) Re bontšha tlhompho ya rena bakeng sa dimpho tšeo ge melao ya motheo ya Beibele e hlahla pono ya rena ka bjala.

^ ser. 11 Leina le fetotšwe.