Eya go dikagare

THUŠO BAKENG SA LAPA | LENYALO

O ka Tlogela Bjang Mošomo wa Gago “Mošomong?”

O ka Tlogela Bjang Mošomo wa Gago “Mošomong?”

 Lehono batho bantši ba hwetšagala difounung tša bona ga bonolo ka baka la thekinolotši. Mong mošomo le batho bao o šomago le bona ba ka letela gore o be gona mošomong ka mehla. Eupša se se dira gore go be thata gore o be le nako ya lapa la gago le go dira tše bohlokwa bophelong.

 Seo o swanetšego go se tseba

  •   Thekinolotši e ka dira gore o fetše nako e ntši o šoma go ena le go fetša nako le molekane wa gago. Gomme seo se ka dira le gore o nyake go araba founo, di-email le melaetša yeo o e hwetšago ka morago ga mošomo gomme ya bonala eka e bohlokwa kudu ka ge o se mošomong.

     Jeanette o re: “Lehono go bonagala go se sa kgonega go tlogela mošomo mošomong ka gobane ge o hwetša di-email le difouno tša mošomo di ba bohlokwa go feta go fetša nako e ntši o na le molekane wa gago.”

  •   Lekalekantšha nako yeo o e fetšago o le mošomong le ka gae. Ge e ba o se na lenaneo la mošomo, o ka fetša nako yeo o swanetšego go e fetša le molekane wa gago o šoma.

     Holly o re: “Ga o šetše molekane wa gago ka gobane o ipotša gore, ‘O tla kwešiša. O tla ntebalela. Ke tla fetša nako le yena ka morago.’”

 Dilo tšeo o ka di dirago go lekalekantšha mošomo le tša ka gae

  •   Etiša lenyalo la gago pele. Beibele e re: “Se Modimo a se tlemagantšego jokong go se be le motho yo a se aroganyago.”(Mateo 19:6) Ge e ba o ka se dumelele motho a “aroganya” lenyalo la lena, ke ka baka la’ng o ka dumelela mošomo o le aroganya?

     Mark o re: “Bareki ba bangwe ba re ba swanetše go go hwetša nako e nngwe le e nngwe ka gobane ba a go patela. Ka ge ke etiša lenyalo la ka pele, ke ba botša matšatši ao ke sa šomego ka ona le gore ke tlo ba founela ge ke boa mošomong.”

     Ipotšiše gore, ‘Na ditiro tša ka di bontšha gore ke tšeela lenyalo la ka godimo go feta mošomo?’

  •   O swanetše go gana mošomo ge go hlokega. Beibele e re: “Bohlale ke bja baipoetši.” (Diema 11:2) Ge o le motho yo a ipoeditšego o ka lemoga gore go kaone go tlogela go šoma ka nako yeo o sa swanelago go šoma goba wa go abela batho ba bangwe.

     Christopher o re: “Ke motho wa go šoma ka di phaepe, ka gona batho ba tshwenyega kudu ge ba hloka thušo ya ka ka tšhoganetšo. Ge ke bona gore nka se kgone go dira mošomo woo ka nako ke ba romela go motho yo mongwe.”

     Ipotšiše gore: ‘Na ke ikemišeditše go se tšee mošomo o montši wo o ka dirago gore molekane wa ka a ikwe eka ga a bohlokwa? Na molekane wa ka a ka reng?’

  •   Dirang maiteko a go fetša nako le le mmogo. Beibele e re: “Selo se sengwe le se sengwe se na le nako ya sona e beilwego.” (Mmoledi 3:1) Ge mošomo wa gago e le o montši go bohlokwa gore o dire nako ya go ba le molekane wa gago.

     Deborah o re: “Gantši ge re swaregile kudu ka mošomo, re dumelelana ka nako yeo re ka e fetšago mmogo e ka ba go ja gotee goba go sepela mmogo kgauswi le lewatle—ke nako yeo re tsebago gore re ka se šitišwe ke selo.”

     Ipotšiše gore: ‘Na ke beela nako ka thoko gore ke e fetše le molekane wa ka ke sa šitišwe ke selo? Na molekane wa ka a ka reng?’

  •   Timang didirišwa tša lena tša elektroniki. Beibele e re: “Le kgonthišetše dilo tše bohlokwa kudu.” (Bafilipi 1:10) Na ka dinako tše dingwe le ka tima didirišwa tša lena tša elektroniki gore le se ke la šitišwa ke melaetša le difouno tša mošomong?

     Jeremy o re: “Go na le nako yeo ke ipeelago yona gore ke se ke ka dira dilo tša mošomong. Ge nako yeo e fihla ke thibela melaetša gore e se ke ya tsena founong ya ka.”

     Ipotšiše gore: ‘Na ke gapeletšega gore ke dule ke swere founo ya ka kgauswi gore mongmošomo goba bareki ba nkhwetše? Na molekane wa ka a ka reng?’

  •   Eba le tekatekano. Beibele e re: “Anke go lekalekana ga lena go tsebje.” (Bafilipi 4:5) Ka dinako tše dingwe wena le molekane wa gago le ka fetša nako e ntši le šoma go e na le go e fetša le le mmogo. Ka mohlala, mošomo wa molekane wa gago o ka ba o hloka gore a dule a hwetšagala le ka morago ga mošomo. O se ke wa letela gore molekane wa gago a go fe nako go feta kamoo a ka kgonago.

     Beverly o re: “Monna wa ka o na le kgwebo e nyenyane, kagona ka nako e nngwe o swanela ke go dira dilo tša mošomo tša tšhoganetšo le ge a se mošomong. Ka nako enngwe seo se a nnyamiša eupša ke sa thabile ka ge re sa dula re fetša nako re le mmogo.”

     Ipotšiše gore: ‘Na ke a kwešiša le go naganela molekane wa ka gore o na le mošomo o montši ka go se kgopele gore a mphe nako go feta kamoo a ka kgonago? Na molekane wa ka a ka re’ng?’

 Dipotšišo

 Yo mongwe le yo mongwe wa lena a ka araba dipotšišo tše a le tee kemoka ka morago le tle le boledišane ka tšona.

  •   Na molekane wa gago o ile a go botša gore o šoma le ka nako yeo o sa swanelago go šoma ka yona? Ge eba go le bjalo, Na o a dumela?

  •   Ke dikarolo dife tšeo o ka di kaoafatšago gore o lekalekantše mošomo le tša ka gae?

  •   Na o ile wa nagana gore molekane wa gago ga a kgone go tlogela mošomo “mošomong”? Ge e ba go le bjalo, o dirile seo neng?

  •   Ke dilo dife tšeo o ka ratago go gore molekane wa gago a di fetoše ge go tliwa tabeng go lekalekantšha mošomo le tša ka gae?