Eya go dikagare

BAFSA BA A BOTŠIŠA

Nka Dira’ng ge e ba go na le Bolwetši bjo bo Ntshwenyago?—(Karolo 2)

Nka Dira’ng ge e ba go na le Bolwetši bjo bo Ntshwenyago?—(Karolo 2)

 Malwetši a tla ka mehutahuta.

  •   Batho ba bangwe ba a bonagala gore ba a babja mola ba bangwe dihlabi tša bona di tsebja ke bona feela.

  •   Malwetši a mangwe a tla ka sewelo mola a mangwe e le a sa ruri gomme a tliša ditlhohlo letšatši le letšatši.

  •   A mangwe a ka alafega goba a kaonefala, mola a mangwe a mpefala le go feta—mohlomongwe e bile a bea bophelo bja motho kotsing.

 Bafsa ba swarwa ke malwetši a mehutahuta bjalo ka ge go bontšhitšwe mo. Sehlogong se, o tla bala ka bafsa ba bane bao ba lebanego le ditlhohlo tše bjalo. Ge e ba le wena o tshwenywa ke bolwetši, o ka homotšwa ke mantšu a bona.

 GUÉNAELLE

 Nna ke thatafalelwa ke go amogela gore ga ke kgone go dira dilo tše dingwe. Ke duma go dira dilo tše dintši, eupša letšatši le lengwe le le lengwe ke swanelwa ke go amogela boemo bja ka.

 Ke swerwe ke bolwetši bja motor-neuromuscular disorder, bjoo bo thibelago bjoko bja ka go botša mmele wa ka seo o swanetšego go se dira. Ka dinako tše dingwe ditho tša ka tša mmele, go tloga hlogong go fihla maotong, di a thothomela goba tša se šome. Ke thatafalelwa ke go dira dilo tše bonolo, tše bjalo ka go sepela, go bolela, go bala, go ngwala le go kwešiša batho ge ba bolela. Ge go tloga go le thata, bagolo ba phuthegong ya gešo ba rapela le nna. Ge ba dira seo, gateetee ke ikwa ke le kaone.

 Ge ke welwa ke diteko le ge e le dife, ke bona gore Jehofa Modimo ka mehla o a nthuša. Ga ke nyake gore bolwetši bja ka bo nthibele go mo hlankela ka mo go feletšego. Morero wa ka o mogolo ke go thuša batho ba bangwe go ithuta ka kholofetšo e lego ka Beibeleng ya gore kgauswinyane Jehofa Modimo o tla fetoša lefase le gore e be paradeise, moo re ka se hlwego re sa tlaišega.—Kutollo 21:1-4.

Seo o ka naganago ka sona: Go etša Guénaelle, ke ka ditsela dife o ka kwelago ba bangwe bohloko?—1 Bakorinthe 10:24.

 ZACHARY

 Ge ke be ke na le nywaga e 16, go ile gwa hwetšwa gore ke na le mohuta o šoro kudu wa kankere ya bjoko. Dingaka di ile tša mpotša gore ke tlo hwa ka morago ga dikgwedi tše seswai feela. Ga e sa le go tloga ka nako yeo ke be ke fo leboga ge bosele.

 Ka baka la moo dirurugi tša kankere di lego gona, ga bjale lehlakore la ka le letona ga le šome. Ka ge ke sa kgone go sepela, go swanetše go dula go na le motho ka gae gore a nthuše go dira se le sela.

 Go mpefala ga bolwetši bja ka go dirile gore ke thatafalelwe ke go bolela gabotse. Ke be ke le motho wa matšato yo a bego a thabela go bapala ka meetseng, basketball le volleyball. Ka ge ke le yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa, ke be ke le mafolofolo bodireding bja Bokriste. Ke nagana gore batho ba bantši ga ba kwešiše gore go bjang go se sa kgona go dira dilo tšeo o di ratago kudu.

 Mantšu ao a begilwego go Jesaya 57:15 a a nkgothatša ka gobane a nkgothišetša gore Jehofa Modimo o thekga bao ba ‘setlegilego moyeng’ le gore o na le taba le bona. Le gona lengwalo la Jesaya 35:6 le na le kholofetšo ya Jehofa ya gore ke tla kgona go sepela gape gomme ka mo hlankela ke phetše gabotse mmeleng.

 Gaešita le ge ka dinako tše dingwe go le thata kudu go lebeletšana le bolwetši bja ka, ke kgodišegile gore Jehofa o a nthekga. Ka thapelo, ke phela ke na le motho yo nka bolelago le yena ge ke ikwa ke nolegile moko goba ke boifa gore ke tla hwa. Ga go na selo seo se ka nkaroganyago le lerato la Jehofa.—Baroma 8:39.

 Zachary o hlokofetše a na le nywaga e 18, dikgwedi tše pedi ka morago ga gore go boledišanwe le yena. Tumelo ya gagwe kholofetšong ya gore Modimo o tla mo tsošetša lefaseng la paradeise e ile ya dula e tiile go fihla mafelelong.

 Seo o ka naganago ka sona: Go etša Zachary, thapelo e ka go thuša bjang gore o dule o le leratong la Modimo?

 ANAÏS

 Ge ke be ke na le matšatši a sego kae feela, madi a ile a tšhologela bjokong bja ka gomme seo sa nkgolofatša mmele ka moka, kudukudu maoto.

 Lehono ke kgona go sepela monabo o mokopana ka seikokotlelo, eupša gantši ke diriša setulo sa digole. Le gona ke ngangega mešifa, e lego seo se dirago gore ke thatafalelwe ke go dira dilo tša go swana le go ngwala.

 Ka ntle le go gateletšwa ke bolwetši bja ka, kalafo yeo ke e dirišago le yona e na le ditlhohlo. E sa le e eba nna, ke ya go šidullwa matšatši a mmalwa mo bekeng. Ke ile ka dirwa ophareišene e kgolo la mathomo ge ke be ke na le nywaga e mehlano gomme ga e sa le go tloga ka nako yeo ke ile ka dirwa tše dingwe tše tharo. Diophareišene tše pedi tša mafelelo di be di le thata kudu ka gobane ke ile ka se be gae ka dikgwedi tše tharo e le gore ke kaonefale.

 Lapa la gešo le nthuša kudu. Re sega gotee, e lego selo seo se nthušago ge ke ikwa ke nolegile moko. Mma le bana bešo ba nthuša gore ke bogege gabotse, ka ge nka se kgone go dira seo ke nnoši. Ke kwešwa bohloko ke gore ga ke kgone go rwala dieta tša dikwaikwai. Eupša nkile ka dira seo gatee ge ke be ke sa le ngwana ka go abula ke tsentše diatla ka gare ga dieta, ka moka ka gae re ile ra segišwa ke seo!

 Ke leka go se dulele go tshwenyega ka bolwetši bja ka. Ke ithuta maleme a mangwe. Ke kgona go rutha gaešita le ge ke sa kgone go bapala maphotong. Ka ge ke le yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa, ke rata go ya bodireding gore ke abelane le ba bangwe tumelo ya ka. Go bonagala batho ba ntheetša ka kelohloko ge ke bolela le bona.

 Batswadi ba ka ba ile ba nthuta ke sa le yo monyenyane gore bolwetši bja ka ke bja nakwana. Ga e sa le go tloga ka nako yeo, ke ile ka ba le tumelo go Jehofa le kholofetšong ya gagwe ya gore o tla fediša tlaišego ka moka, go akaretša le ya ka. Se se nnea matla a gore ke se ke ka lapa.—Kutollo 21:3, 4.

 Seo o ka naganago ka sona: Go etša Anaïs, ke ka ditsela dife o ka kgaotšago go dulela go nagana ka bolwetši bja gago?

 JULIANA

 Ke na le bolwetši bjo bohloko bjo bo dirago gore mašole a mmele a hlasele disele tša mmele bjoo bo ka kgomago pelo, maswafo le madi. Bo šetše bo kgomile dipshio tša ka.

 Ke be ke na le nywaga e lesome ge go be go hwetšwa gore ke na le lupus, e lego bolwetši bjoo bo mpakelago dihlabi, go lapa le go fetofetoga ga maikwelo. Ka dinako tše dingwe ke ikwa ke se na mohola.

 Ge ke be ke na le nywaga e 13, yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa o ile a etela ka gae. O ile a mpalela Jesaya 41:10, yeo go yona Jehofa Modimo a rego: “O se ke wa boifa gobane ke na le wena. . . . Ruri ke tla go swara ka go tia ka seatla sa ka sa le letona sa toko.” Ka nako yeo ke ile ka thoma go ithuta Beibele le Dihlatse tša Jehofa. Lehono, ka morago ga nywaga e seswai, ke hlankela Modimo ka pelo ka moka e bile ke ikemišeditše go se dumelele bolwetši bja ka bo ntaola. Ruri Jehofa o mphile “matla a fetago a tlwaelegilego” e le gore ke dule ke thabile!—2 Bakorinthe 4:7.

 Seo o ka naganago ka sona: Lengwalo la Jesaya 41:10 le ka go thuša bjang gore o dule o thabile, go etša ge le thušitše Juliana?