Tshelela ga tsa ka teng

TSA GO GELEPA MUTŠI | MOŠADHO

Go Lebelela Dithombhe Tsa Batho ba go sa Tšwara di ka Sinya Mošadho Wago

Go Lebelela Dithombhe Tsa Batho ba go sa Tšwara di ka Sinya Mošadho Wago

 Mosadi wage o yye a mo tanya a sa lebelele dithombhe tsa batho ba go tšwara. Mara a kgopela tshwarelo di mmaba. O tshepisiye gore o nyoko lisetsa mara o f’lo maka tsotsone tsa senakonyana. O yye mahlong a fo lebelela dithombhe tsone ga tleletlele.

 Ayitsano le wene o ga seyemo sa mošaga wowa? Mo nkare go ka mokgonone, go lebelela dithombhe tsa batho ba go sa tšwara go kwaletsa ye o šadhiyeng naye fote bona gore mokgwa wowa o go topeleng o ka wo lisetsa byang. a

Ga hlogotaba yowa

 Tso o tshwaneleng o di tšibe

 Go lebelela dithombhe tsa batho ba go sa tšwara di ka sinya mošadho wago. Di hlohletsela gore le dule le ngapanana fote di maka gore ye o šadhiye naye a sa sa go tshepa. b

 Mosadi wa gore monnage o lebelela dithombhe tsa batho ba go sa tšwara a ka tikwa ka mokgo:

  •   Go sa tshepege. Mosadi ye mongwana ye ba reng ke Sarah o re, “Ke tikwa nkare monnaka o fo dula a maka tsa bonghwahla.”

  •   Go tikwa o se na mokgola. Mosadi ye mongwana o hlayye gore mo monnaka a lebelela dithombhe tsa batho ba go sa tšwara ke tikwa nkare ke “bifiye fote dya ntšebisa.”

  •   Bošakašakane. Mosadi ye mongwana ye ba reng ke Helen o hlayye gore “A ke sa tshepa monnaka.”

  •   Go šekela. Mosadi ye mongwana ye ba reng ke Catherine o dumela gore, “Go šekela ka matla ka taba la mekgwa ya monnage di yye dya maka gore lephelo lage le gakge.”

 Tso o tshwaneleng go ganang ka tsona: Bhayibele yi botsa monna gore di nyaka a nyake mosadi wage ka matla. (Maefeso 5:25) Ayitsano o maka dilo tso re bolabodiyeng ka tsona ka ho kgakala?

 Tso o ka di makang

 Go tlwayela mokgwa wa go lebelela dithombhe tsa batho ba go sa tšwara go ro bo mong letogo go di lisetsa. Mosadi ye mongwana ye ba reng ke Stacey o re “Monnaka o lisetsiye lefole, dipatša le mokgete mara o sa lwa le go lisetsa go lebelela dithombhe tsa batho ba go sa tšwara.”

 Mo nkare o ga seyemo sa mošaga wowa, tso di latelang di nyoko go gelepa gore o ka khwanyudisa byang ga mekgwa yone.

  •   Di nyaka o kwisise gore ke ntaba go lebelela dithombhe tsa batho ba go sa tšwara di se gabutši. Go lebelela dithombhe tsa batho ba go sa tšwara di hlohletsela motho gore a make tso a kwang di mo jabodisa, tsotsone di maka gore le fo dula le lwa, le sa tshepane fote di maka gore le sa natefele ke mošadho wa lune. Fote di šupetsa gore a le hlompe ye a Thomisiyeng mošadho Jehova Modimo.

     Tšhiko ya Bhayibele: “Di nyaka batho ka mokana ga bona ba hlompe mošadho.”—Maheberu 13:4.

  •   Di nyaka o rwale morwalo wa tso o di makang. O sa re, ‘Nke ke sa lebelele dithombhe tsa batho ba go sa tšwara hala mosadi waka a nnyaka ka matla.’ Go tseya morwalo o wo rwesa mosadi wago a yi tsona, fote tsotsone di nyoko maka gore o boyele o lebelele dithombhe tsa batho ba go sa tšwara, mo la fo tšhoga le sa fitisane gabutši le mosadi wago.

     Tšhiko ya Bhayibele: “Mara ye mongwana le ye mongwana o woka ke tso yene mong a di nabelang.”—Jakobo 1:14

  •   Di nyaka le sa botsane matsaka fote le sa wutetselane selo. Monna ye mongwana ye ba reng ke Kevin o re: “Ke dula ke bolabodisana le mosadi waka ka moka matšatši. Ke mmutsisa gore ayitsano ke bolabodiye selo sa gore a sa go tshwara gabutši kela ne ke sa go theetsela mo o bolabola? Mo ke dula ke bolabodisana naye tsotsone di maka gore go sa be le diphiri segareng ga rune.”

     Tšhiko ya Bhayibele: “Re nyaka go tshepega ga dilo ka mokana ga tsona.”—Maheberu 13:18.

  •   Dula o ntshiye maahlo dikwakweng. O ka fo tšhoga o boyele ga mekgwa ya botala yela o yi lisetsiyeng, le mo go šele go fitiye mengwaga ya go tlala. Kevin ye re bolabodiyeng ka yene o re: “Ke lisetsiye go lebelela dithombhe tsa batho ba go sa tšwara lesome la mengwaga fote ne ke šele ke tiputsiye gore ke hludiye. Mara ne ke šele ke tlanyele ga mekgwa yone ya go befa fote ne go f’lo šala ka go nyana gore yi nape yi fetsa ka nna.”

     Tšhiko ya Bhayibele: “Ye a tipotsang gore o yemme, a pasope gore a sa we.”—1 Makorente 10:12.

  •   Mo o kwa o tseya tseyega yema nyana. Mo nkare o šitega go lawola ka mokgo o tikwang, o ka fo kgeta go maka se sengwana kela wa titshwara. Go nabela hone go nyoko feta ka go yakgoswa mo o titlwayetsa go nagana ka tse dingwana.

     Tšhiko ya Bhayibele: ‘Di nyaka gore ye mongwana le ye mongwana a kgone go lawola mmele wage gore wo hlawolege fote wo hlompege, a sa be le dipawo fote a sa nabele go yetsela le batho ba bangwana.’—1 Mathesalonika 4:4, 5.

  •   Di nyaka o kganele kgole le dilo tsa gore di nyoko maka gore o boyele ga mekgwa ya botala. Puku ya Willpower’s Not Enough yi re “Mo nkare o šele o le ga seyemo sa gore sa sasamela, o kwa nkare o layitiye mentšhise. Go fo nyakega oyili ye nyana fela . . . gore mollo o dure.”

     Tšhiko ya Bhayibele: “Go sa be le selo sa go befa so se n’lawolang.”—Pisalema 119:133.

  •   O sa lahle tewu. Di ka fo go tseya nako ya go lefa le mong mengwaga, gore ye o šadhiyeng naye a boyele a go tshepe fote. Mara go ya ka tso di šeleng di makegiye di šupetsa gore tsotsone dya kgonega.

     Tšhiko ya Bhayibele: “Motho wa go nyaka batho ba bangwana ka matla, o lefiselana pelo”—1 Makorente 13:4.

a Le mo hlogotaba yowa yi bolabola ka banna, mara ditšhiko tso re bolabodiyeng ka tsona di sa na di bereka le ga basadi ba gore le bona ba lebelela dithombhe tsa batho ba go sa tšwara.

b Ba bangwana ba gore ba šadhiye ba nagana gore mo ba lebelela dithombhe tsa batho ba go sa tšwara ba le ka babedi tsotsone di nyoko maka gore ba nyakanane ka matla. Mara tsotsone a di sipidisane le ditšhiko tsa Bhayibele—Diyema 5:15-20; 1 Makorente 13:4, 5; Magalata 5:22, 23.