Be Ing’eyo?
Be en adier ni Jo-Yahudi “noa e ogendni duto e bwo polo” ka gidhi Jerusalem chieng’ Pentekost e higa mar 33 e ndalo Jokristo mokwongo?
Mopogore gi weche mwasomo e Tich Joote 2:5-11, jandiko moro ma Ja-Yahudi miluongo ni Philo ma nodak e ndalogo nondiko weche moko ma lero oganda ma nodhi Jerusalem chieng’ Pentekost 33 e ndalo Jokristo mokwongo.
Kondiko e wi jowuoth ma nodhi Jerusalem Philo wacho kama: “Dhano turi nobiro kowuok e taonde modhuro, jomoko nobiro gi yie to moko ne wuotho e piny motwo, ne giwuok e tunge piny mondo gichop e nyasi duto.” Bende, nonwoyo weche ma yudore e barua ma nyakwar Herode Maduong’ miluongo ni Agripa Mokwongo nooro ne ruodh Jo-Rumi miluongo ni Caligula. E baruano, Agripa nowacho kama e wi Jerusalem: “Dala Malerno . . . ok en taon maduong’ mar piny Judea kende, to bende mar pinje mamoko mang’eny nikech ne nitie Jo-Yahudi ma nosebedo kodak e pinje molworo Judea.”
Agripa nokwano pinje ma Jo-Yahudi nodakie, moriwo nyaka kuonde maboyo kaka Mesopotamia, Afrika ma Masawa, Asia Matin, Grik, kod chula mag Nam Mediterranean. Jasomo miluongo ni Joachim Jeremias nowacho niya: ‘Kata obedo ni Agripa ne ok owacho achiel ka chiel ni jo pinjego ne dhiga Jerusalem, mano ne en gima ong’ere nikech Jo-Yahudi duto ne jadhiga e Dala Malerno.’—Rapar mar Chik 16:16.
Oganda buora ma ne dhiga Jerusalem e sawo mag Jo-Yahudi ne dakga kanye?
Nitie sawo adek ma ne itimoga e dala mar Jerusalem higa ka higa. Sawogo ne gin Pasaka, Pentekost kod Sap Kiche. E ndalo Jokristo mokwongo, jowuoth mang’eny ne dhiga e sawogo ka gia kuonde duto e piny Israel koda e pinje mamoko ma Jo-Israel nodakie. (Luka 2:
Jomoko ne nindo e ute mag osiepegi; to jomoko ne nindo e ute ma ji ne buoroe. Thoth ji to ne dak e hembe ma ne yudore ei dalano kata ma ne olworo ohinga mar dalano gi oko. Kinde ma Yesu nobedo Jerusalem mogik, ne odhi buoro e taon mar Bethania ma ne ni machiegni gi Jerusalem.
Osefweny ute mang’eny ma ne nigi kuonde ma ji ne luokoree machiegni gi hekalu. Nyalo bedo ni joma ne dhi Jerusalem ne dak e utego kendo ni ne gipwodhore kuonde ma ji ne luokorego kapok gidonjo e hekalu. Nitie weche moko ma ne ondik e kor utego ma wacho ni jadolo moro miluongo ni Theodotus ma bende ne en jatend sunagogi, “nogero sunagogi ma isomoe Torah . . . kendo nogero ute ma ibuoroe, kod pi ma welo ne nyalo ne tiyogo.”