Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Fimaneka etaleko lavamwe — Nghee Ombiibeli tai dulu oku tu kwafela

Fimaneka etaleko lavamwe — Nghee Ombiibeli tai dulu oku tu kwafela

 Odokumende yo-UNESCO Declaration of Principles on Tolerance yomo 1995 oya yelifa tai ti: “Okufimaneka omataleko avamwe, oko fimba i na ongodi mokukaleka po ombili.”

 Okuhafimaneka omataleko avamwe otaku dulu okweetifa po odino noutondwe. Omaliudo a tya ngaho otaa dulu okuningifa omunhu a longife elaka la honga, a tokole vamwe nokulongifa eenghono.

 Ashike ovanhu ove na omadiladilo a yoolokafana e na sha naasho sha kwatelwa mo mokufimaneka etaleko lavamwe. Vamwe ove udite kutya omunhu oku na ashike okukala a tambula ko keshe osho tashi ningwa kuvakwao. Vamwe ova tambula ko etaleko olo tali yambididwa kOmbiibeli, kutya ou na okukala wa fimaneka oufemba womunhu wokuhoolola osho e na okwiitavela nonghedi omo e na okulihumbata, nonande ove ito tu kumwe nasho.

 Mbela Ombiibeli otai dulu ngoo oku tu kwafela tu kale twa fimaneka etaleko lavamwe kunena?

Osho Ombiibeli tai ti kombinga yokufimaneka etaleko lavamwe

 Ombiibeli otai tu lombwele tu kale twa fimaneka etaleko lavakwetu. Otai ti: “Ovanhu aveshe nava shiive kutya omu na ondjele.” (Ovafilippi 4:5) Ombiibeli otai tu ladipike tu kale hatu ungaunga navakwetu neyavelelo, nonghenda nosho yo pauyuki. Ashike ovo hava tula moilonga omayele oo otashi dulika itava tu kumwe nonghedi omo omunhu a hoolola okulihumbata, ndele nande ongaho ova fimaneka etokolo laye.

 Mombiibeli omu na omafinamhango, oo tae tu kwafele tu mone kutya Kalunga okwa hala ovanhu ve lihumbate ngahelipi. Oya ti: “[Kalunga] okwe ku shiivifila eshi shiwa.” (Mika 6:8) Ombiibeli otai ulike kutya, ngeenge otwa shikula ewiliko laKalunga, ohatu ka hafela onghalamwenyo. — Jesaja 48:17, 18.

 Kalunga ine tu pa oufemba wokutokola ovanhu vakwetu. She likolelela kOmbiibeli, “Oku na ashike Omuyandjimhango nOmutokoli umwe aeke . . . Ndele oove lyelye eshi to tokola mukweni?” (Jakob 4:12) Kalunga okwa pa keshe umwe emanguluko lokuninga omatokolo, noidjemo otai ke likolelela kwaasho twa hoolola. — Deuteronomion 30:19.

Osho Ombiibeli tai ti kombinga yokufimaneka vamwe

 Ombiibeli oye tu lombwela kutya ‘natu fimaneke ovanhu aveshe.’ (1 Petrus 2:17) Onghee hano, ovanhu ovo hava dulika komafinamhango Ombiibeli ohava ungaunga novanhu aveshe nefimaneko, kutya nee ovelongelokalunga lilipi, ile ove na onghedi yokukalamwenyo ya tya ngahelipi. (Lukas 6:31) Ashike osho inashi hala kutya otava ka itavela oshinima keshe, ile ova dimina eetepo keshe lavamwe, ile kutya otava yambidida etokolo keshe olo tali ningwa kuvamwe. Ndele ponhele yokuungaunga navo nai, ile nonyanya, ohava hopaenene Jesus, ngeenge tava ungaunga novanhu vakwao.

 Pashihopaenenwa, pomhito imwe Jesus okwa li a shakena nomukainhu umwe, oo a li melongelokalunga olo Jesus a li itaa tu kumwe nalo. Omukainhu oo okwa li yo e na omulumenhu, oo ehe fi omushamane waye, elihumbato olo Jesus e tonde. Ndele nande ongaho, Jesus okwa li a popya naye nefimaneko. — Johannes 4:9, 17-24.

 Ngaashi Jesus, Ovakriste ohava kala ve lilongekida okuyelifila vamwe osho va itavela, tave shi ningi ‘nefimaneko linene.’ (1 Petrus 3:15) Ombiibeli oya popya kutya Ovakriste kave na okufininikila vamwe etaleko lavo. Oya ti kutya Omukriste “ke na okulwa, ndele okwa pumbwa okukala e na onghenda novanhu aveshe,” mwa kwatelwa naavo veitavelo la yooloka ko kulaye. — 2 Timoteus 2:24.

Osho Ombiibeli tai ti kombinga youtondwe

 Ombiibeli otai tu ladipike tu ‘lalakanene ombili novanhu aveshe.’ (Ovaheberi 12:14) Omunhu oo ha lalakanene ombili iha kala e na outondwe. Nonande iha lundulula eenghedi daye diwa, oha kendabala ngaashi ta dulu, opo a kale navakwao nombili. (Mateus 5:9) Shikwao vali, Ombiibeli otai ladipike Ovakriste va kale ve hole ovatondi vavo nokukala hava ungaunga nonghenda naavo have va ningi nai. — Mateus 5:44.

 Oshoshili kutya Ombiibeli oya ti kutya Kalunga ‘oku tonde’ oikala yokuhafimaneka vamwe noku va udifa nai. (Omayeletumbulo 6:16-19) Ashike oshitya ‘oku tonde,’ osho sha longifwa mOmbiibeli otashi ulike kokukala u tonde neenghono okulonga owii. Ndele oya popya kutya Kalunga oha dimine po nehalo liwa ovo va halelela okweefa po elihumbato lavo lii nokukala metwokumwe nomifikamhango daye. — Jesaja 55:7.

Eevelise odo da divilika okufimaneka etaleko lavamwe

 Titus 3:2: ‘Kaleni mu na ondjele nomwenyo muwa eshi tamu ungaunga novanhu aveshe.’

 Omunhu oo e na ondjele oha ulike efimaneko nosho yo omwenyo muwa, ngeenge ta ungaunga novanhu ovo ve na etaleko la yooloka ko kulaye.

 Mateus 7:12: “Keshe osho mwa hala ovanhu ve mu ningile, osho mu va ningila yo.”

 Atusheni ohatu kala twa hala ovanhu va ungaunge nafye nefimaneko nokuulika kutya ove na ko nasha nonghedi omo twa tala ko oinima nanghee tu udite. Opo u lihonge nghee to dulu okutula moilonga omayele aJesus e na sha nelihumbato, tala oshitukulwa “What Is the Golden Rule?

 Josua 24:15: “Hoololeni nena oo tamu ka longela.”

 Ohatu ka xumifa komesho ombili, ngeenge otwa fimaneka oufemba wavamwe wokuninga omatokolo.

 Oilonga 10:34: “Kalunga ke na okatongo.”

 Kalunga iha ungaunga novanhu she likolelela komuhoko, eputuko, oukashike kookanhu, ile oukwashiwana wavo. Ovo hava hopaenene Kalunga ohava ungaunga nefimaneko novanhu aveshe.

 Habakuk 1:12, 13: ‘Kalunga ita dulu okulididimikila oulunde.’

 Elididimiko laKalunga oli na ongaba. Ita ka pitika ovanhu va twikile okulonga owii fiyo alushe. Opo u lihonge shihapu kombinga yaasho, tala okavidio Omolwashike Kalunga a efa okumona oixuna ku kale po?

 Ovaroma 12:19: “Efeni Kalunga oye e mu handukile, osheshi opa shangwa: ‘Ehandu olange, aame handi handukile ou ta nyono,’ Jehova osho ta ti.” a

 Jehova Kalunga ina pitika ovanhu va alulile vakwao owii. Ota ka eta ouyuki pefimbo laye la wapala. Opo u lihonge shihapu, lesha oshitukulwa “Will the Cry for Justice Be Heard?

a Jehova edina laKalunga lovene. (Epsalme 83:18) Tala oshitukulwa “Jehova oye lyelye?