Inda koshikalimo

EKWAFO KOUKWANEUMBO

Nghee to dulu okuulika ohole

Nghee to dulu okuulika ohole

Ovalihomboli vamwe ihava ulikilafana vali naanaa ohole ngeenge pa piti omido dihapu va hombola. Ngeenge ihamu ulikilafana vali ohole mohombo yeni, mbela omwa pumbwa okukala tamu lipula?

 Osho u na okushiiva

Ohole ohai pameke ohombo. Ngaashi ashike twa pumbwa oikulya nomeva opo tu kale twa pama notu na oukolele, okuulikilafana ohole ohaku mwenyopaleke nohaku pameke ohombo. Ovalihomboli ova pumbwa okuulikila ookaume kavo kopahombo kutya ove va hole neenghono nove na ko nasha navo, nonande ova kala mohombo efimbo lile.

Ohole yashili ihai kongo shayo vene. Ohai kongo ouwa waumwe. Ponhele yokuulika ohole ngeenge ashike wa hala, kaume kopahombo oo ha yavelele ota ka didilika kutya kaume kaye okwa pumbwa okuulikilwa ohole note ke mu wanifila po omhumbwe yaye.

Ovakulukadi ovo unene va pumbwa okuulikilwa ohole shi dulife ovashamane vavo. Omushamane ota dulu okukala e hole omukulukadi waye tau pu mo. Ndele ngeenge okwa kala ashike te mu ulikile ohole oyo ongula nokomatango ile fimbo inava ya momilele, otashi dulika omukulukadi a kale a limbililwa ngeenge omushamane waye oku na ngoo ko nasha naye. Osha fimana okuulikilafana ohole efimbo keshe.

 Osho to dulu okuninga

Ulika ohole meendjovo. Oto dulu okulongifa omautumbulilo ngaashi “Ondi ku hole” ile “Onde ku lenga neenghono” naasho otashi dulu okuningifa kaume kopahombo a kale e udite e holike.

Efinamhango lopaMbiibeli: “Eshi shi yadi momutima, osho tashi popifa okanya.” — Mateus 12:34.

Eetepo: Owa pumbwa okulongifa omautumbulilo mahapu u ulike ohole. A shanga momadidilikoshango, mee-e-mail, ile momatumwalaka.

Ulika ohole moilonga. Oku mu papatela, oku mu xupita ile oku mu kwata meenyala otaku dulu okukoleka kutya ou mu hole shili. Oto dulu okuulika kutya ou na ko nasha naye moku mu fefenga, moku mu tala nomesho ohole, ile oku mu pa oshali efimbo nefimbo. Oto dulu okukwafela omukulukadi woye, moku mu humbatela ko koinima yaye, oku mu yeululila omuvelo, mokukosha oiyaxa, oikutu ile okuteleka. Oinima oyo oi li ekwafo linene kovakulukadi, nokungaho ovashamane ohava ulike ohole moilonga.

Efinamhango lopaMbiibeli: “Inatu kaleni nokuhola nondjovo nelaka, ndelenee omoilonga nomoshili!” — 1 Johannes 3:18.

Eetepo: Ungaunga nawa nakaume koye ngaashi wa li ho shi ningi eshi mwa li tamu endelafana.

Kaleni hamu kongo efimbo mu kale pamwe. Okukala pamwe ohaku pameke ohombo nohaku shilipaleke kaume koye kopahombo kutya oho hafele okukala pamwe naye. Ashike omafimbo amwe otashi dulika shi kale shidjuu ngeenge omu na ounona ile oinakuwanifwa yakeshe efiku. Otamu dulu okuya mu ka ende mu li onye amuke.

Efinamhango lopaMbiibeli: “Mu shiive okutongola oinima ei iwa unene.” — Ovafilippi 1:10.

Eetepo: Ovalihomboli ovo ihava mono efimbo, ohava kongo efiku le likalekelwa va ye ponhele yonhumba, tashi dulika va ka lye pamwe ile va ka ude po okamhepo ve li ovo aveke.

Shiiva nawa kaume koye. Omunhu keshe oha kala a hala okuulikilwa ohole monghedi yonhumba. Ookaume kopahombo ova pumbwa okukala hava popi kutya ova hala okuulikilwa ohole monghedi ya tya ngahelipi nongeenge ova pumbwa okuninga omalunduluko. Katuka eenghatu u wanife po eemhumbwe dakaume koye kopahombo. Dimbuluka kutya ohole ohai pameke ohombo.

Efinamhango lopaMbiibeli: “Ohole . . . ihai kongo shayo vene.” — 1 Ovakorinto 13:4, 5.

Eetepo: Ponhele ashike yokukala wa hala okuulikilwa ohole, lipula kutya, ‘Oshike handi dulu okuninga po opo kaume kange kopahombo a kale e udite kutya ondi mu hole?’