Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

JOKWA DI LONDE̱ MATANU

Diko̱ti​—Jabea la Loba di buki me̱se̱

Diko̱ti​—Jabea la Loba di buki me̱se̱

1, 2. (a) Nje e mabole̱ ná jabea di be̱ wa tiki e? (b) Ońola nje diko̱ti leno̱ jabea la Loba di buki me̱se̱ e?

NJIKA jabea di buki me̱se̱ o tano̱ o mákusa e? Jabea di titi eto̱m o be̱ diye̱ nde ná di be̱ wa tiki. Jabea di mabwese̱ te̱ wa muńe̱nge̱ to̱so̱ le te̱ lambo o to̱ndino̱ na mbale̱, o matimbise̱le̱ masoma ońol’ao.

2 Oteten a mabea me̱se̱ Loba a bolino̱ biso̱, diwo̱ le lena di be̱nno̱ ńo̱ngi buka me̱se̱. Le nde jabea di buki me̱se̱ Loba a bolino̱ bato ba benama. Di me̱nde̱ je̱ne̱ o din jokwa ná Yehova a lom Mun’ao, Yesu Kristo, ná di we̱le̱ kusa longe̱ la bwindea. (Langa Mateo 20:28.) Yehova a lee̱le̱ ná a to̱ndi biso̱ na mbale̱ ponda a lomno̱ Yesu o wase ka diko̱ti.

NJE YE DIKO̱TI E?

3. Ońola nje bato ba mawo̱no̱ e?

3 Diko̱ti le nde mwano ma Yehova o te̱se̱ mbel’a moto wonja na bobe na kwedi. (Efeso 1:7) Ná di so̱ṅtane̱ ońola nje e tano̱ e pula diko̱ti, jangame̱n bia nje e tombi o mōnda ma Ede̱n ye we̱nge̱ lokoli la mimbu. Bayedi basu baboso, Adam na Eva, ba kwedi o bobe. Kana ba kwedino̱ o bobe, ba wedi. Biso̱ pe̱ di mawo̱ ońolana di sango bobe bo wu na Adam na Eva.​—Ombwa Maki 9.

4. Nja nu ta Adam e, nje pe̱ a tano̱ a be̱ne̱ e?

4 Ponda Yehova a wekino̱ mot’a boso, Adam, Loba a boli mo̱ lambo le tiki jita. A boli Adam longe̱ la ke̱nge̱nge̱. A ta a be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ nikame̱ne̱ pe̱ na ńolo ba ta ke̱nge̱nge̱. A si wusa boa tom, duna tom, to̱ wo̱ tomtom. Kana Yehova a wekino̱ Adam, a ta nde mo̱ ka sango. (Lukas 3:38) Yehova a ta be̱ a kwalisane̱ mo̱ ponda te̱. Loba a langwedi Adam ná se̱ṅse̱ṅ nje a tano̱ engane̱ mo̱, a bola pe̱ mo̱ ebolo a tano̱ a bwane̱ muńe̱nge̱ o bola.​—Bebotedi 1:28-30; 2:16, 17.

5. Nje nika e mapulano̱ kwala ke̱ Bibe̱l e makwala ná Adam a wekabe̱ o “bowan ba Loba” e?

5 Adam a ta nde a wekabe̱ o “bowan ba Loba.” (Bebotedi 1:27) Yehova a boli mo̱ mulemlem ma bede̱mo kana bao, nikame̱ne̱ pe̱ na ndolo, dibie̱, te̱me̱ la sim na ngińa. A boli Adam wonj’a bepo̱sedi. Adam a si ta so̱ masin ma we̱le̱be̱ mudango ma bebolo ba mambo. Loba a weki mo̱ ńai a wusano̱ po̱so̱ o bola bwam to̱ bobe. Adam a po̱so̱ te̱ o sengane̱ Loba, a wusa ja o Paradisi o bwindea.

6. Ponda Adam a kwe̱mno̱ Loba, nje a bo̱lo̱ne̱no̱ e? Ne̱ni nika e matapano̱ biso̱ e?

6 Ponda a kwe̱mno̱ Loba a kusa pe̱ mbako a kwedi, Adam a bo̱lo̱ne̱ mambo ma si be̱n mususedi​—nika ńe nde mulatako mao ma tobotobo ma diko̱m na Yehova, longe̱ lao la ke̱nge̱nge̱, na Paradisi wum’ao ya boja. (Bebotedi 3:17-19) Adam na Eva ba po̱si o kwe̱me̱ Loba, ba si ta pe̱ so̱ ba be̱ne̱ dipita to̱ diwo̱. Ońola nje Adam a bolino̱, nde ‘bobe bo po̱ino̱ o wase, kwedi pe̱ ońola bobe, nika nde kwedi e tombedino̱ na bato be̱se̱, ońolana be̱se̱ ba boli bobe.’ (Roma 5:12) Ponda Adam a bolino̱ bobe, ‘andise̱’ mo̱me̱ne̱ na biso̱ pe̱ o mukoma ma bobe na kwedi. (Roma 7:14) Mo̱, dipita le ońol’asu e? E, dipita le.

7, 8. Nje ye diko̱ti e?

7 Nje ye diko̱ti e? Eyal’a diko̱ti e lati mambo maba. Laboso, diko̱ti le nde mususedi mu masawabe̱le̱ o te̱se̱ moto wonja to̱so̱ o ko̱to̱ lambo. Di londe̱ maba, diko̱ti le nde pú, mususedi mu makudumane̱, to̱so̱ mu masawe̱ lambo.

8 Mot’a benama to̱ mō̱ a si wusa sawa ońola ni mbo̱lo̱n ninde̱ne̱ Adam a wanno̱ ponda a bolino̱ bobe bo lenedi biso̱ kwedi. Nde Yehova a bolane̱ mwano o te̱se̱ biso̱ wonja na bobe na kwedi. Jokwe te̱ ebolo diko̱ti di be̱nno̱ na ne̱ni leno̱ ná di wanea biso̱ tombwane̱.

NE̱NI YEHOVA A BOLINO̱ NÁ DIKO̱TI DI BE̱

9. Ne̱ni diko̱ti di wusano̱ sawabe̱le̱ e?

9 To̱ mō̱ ńasu a si wusa sawa diko̱ti ońola longe̱ la ke̱nge̱nge̱ Adam a bo̱lo̱ne̱no̱. Ońola nje nika e? Ońolana to̱ mō̱ ńasu a titi ke̱nge̱nge̱. (Myenge 49:8, 9) Diko̱ti lena di ta langame̱ne̱ sawabe̱ di ta nde longe̱ la ke̱nge̱nge̱ dipe̱pe̱ la mot’a benama. Ońola nika nde di belabe̱no̱ ná “diko̱ti di te̱nge̱n.” (1 Timoteo 2:6, NW) Diko̱ti di ta langame̱ne̱ be̱ kapo̱ na longe̱ Adam a bo̱lo̱ne̱no̱.

10. Ne̱ni Yehova a bolino̱ ná diko̱ti di be̱ e?

10 Ne̱ni Yehova a bolino̱ ná diko̱ti di be̱ e? Yehova a lom o wase Mun’ao ńe mo̱ tiki buka be̱se̱. Nu Muna, Yesu, nde a ta eweked’ao ya boso. (1 Yohane 4:9, 10) Yesu emedi o dia Sango nikame̱ne̱ pe̱ na boja bao o mo̱ń. (Filipi 2:7) Yehova a tombe̱le̱ Yesu, jasumwe̱ o mo̱ń po̱ o wase, na Yesu a yabe̱ ka mot’a benama ńe ná ke̱nge̱nge̱, nu si sango bobe.​—Lukas 1:35.

Yehova a boli tik’ao ńa Muna ka diko̱ti ońol’asu

11. Ne̱ni moto mō̱ eno̱ ná a be̱ diko̱ti ońola mbel’a moto ńe̱se̱ e?

11 Ponda Adam, mot’a boso, a kwe̱mno̱ Yehova, a bo̱lo̱ne̱ longe̱ la ke̱nge̱nge̱ a wusano̱ tombe̱le̱ mbel’a moto ńe̱se̱. Mo̱, moto nupe̱pe̱ a wusa so̱ te̱se̱ mbot’a Adam ńe̱se̱ wonja na kwedi e? E. (Langa Roma 5:19.) Yesu, ńena nu si boli bobe to̱ buńa, a boli longe̱ lao la ke̱nge̱nge̱ ka diko̱ti. (1 Korinto 15:45) Longe̱ lao la ke̱nge̱nge̱ di ta ńai di mate̱se̱no̱ mbot’a Adam ńe̱se̱ wonja na kwedi.​—1 Korinto 15:21, 22.

12. Ońola nje Yesu a tano̱ angame̱ne̱ taka ni take ńe̱se̱ e?

12 Bibe̱l e mabola beteledi ba njika take Yesu a takino̱ obiana a mawo̱. A dipabe̱ diwopi na njo ńe̱se̱, a bomabe̱le̱ o ebongo, a da sese, denge̱ a mawo̱ kwed’a konjo. (Yohane 19:1, 16-18, 30) Ońola nje Yesu a tano̱ angame̱ne̱ taka nin take ńe̱se̱ e? Ońolana Satan a kai ná, moto to̱ mō̱ a titi ná a tingame̱ na Loba yete̱na a we̱le̱be̱ owas’a makekisan mande̱ne̱. Yesu a lee̱le̱ ná mot’a benama ńe ná ke̱nge̱nge̱ e ná a tingame̱ na Loba to̱ a be̱ nde oteten a take ni buki dime̱ne̱. Dutea te̱ ne̱ni Yehova a bwane̱no̱ Yesu muńe̱nge̱!​—Minia 27:11; ombwa Maki 15.

13. Ne̱ni diko̱ti di sawabe̱le̱no̱ e?

13 Ne̱ni diko̱ti di sawabe̱le̱no̱ e? Yesu a boli Sango tik’a di longe̱ lao la ke̱nge̱nge̱. O mbu ma 33, o 14 ma mo̱di ma Nisan bupisane̱ elange̱mbu ya Bonayuda, Yehova ese̱le̱ ná basingedi ba Yesu ba bwe mo̱. (Bonahebe̱r 10:10) Ombusa mińa milalo, Yehova a timbise̱le̱ pe̱te̱ Yesu o longe̱, seto̱ na ńol’a mot’a benama, nde na ńol’a mudī. Ombusa ponda, Yesu a timbino̱ ombo’a Sango o mo̱ń, na mo̱ a bola Yehova tik’a di longe̱ lao la ke̱nge̱nge̱ la mot’a benama ka diko̱ti. (Bonahebe̱r 9:24) Tatan diko̱ti di másawabe̱le̱no̱, je ná di we̱le̱ te̱se̱be̱ wonja na bobe na kwedi.​—Langa Roma 3:23, 24.

NJIKA TOMBWANE̱ DIKO̱TI LENO̱ NÁ DI WANEA WA

14, 15. Nje jangame̱nno̱ bola ná myobe masu mi lakisabe̱ e?

14 Di jabea la Loba di buki me̱se̱ di mábotea wanea biso̱ tombwane̱. Jombweye te̱ ne̱ni di matombwane̱no̱ o nin we̱nge̱, na ne̱ni di me̱nde̱no̱ tombwane̱ o kie̱le̱ ni maye̱.

15 Myobe masu mi lakisabe̱. Ye ndutu o bola nje e te̱nge̱n ponda ye̱se̱. Di mawusa, ponda iwo̱ pe̱ di makwala na bola pe̱ nje e si te̱nge̱n. (Kolose 1:13, 14) Ne̱ni jeno̱ ná di lakisabe̱ e? Jangame̱n o jate̱le̱ na mbale̱ ońola bobe di bolino̱, nde di baise̱ pe̱ Yehova na sibise̱ la ńolo le̱se̱ ná a lakise̱ biso̱. Na nika, je ná di be̱ mbaki ná myobe masu mi lakisabe̱.​—1 Yohane 1:8, 9.

16. Nje jangame̱nno̱ bola o be̱ne̱ doi la mulema la bwam e?

16 Je ná di be̱ne̱ doi la mulema la bwam. Doi lasu la mulema di bīse̱ te̱ biso̱ ná di boli bobe, di mabwa iso̱n, di bo̱lo̱ne̱ dipita, je̱ne̱ biso̱me̱ne̱ ka tet’a moto. Nde di s’angame̱ne̱ o bo̱bo̱ tom. Di so̱so̱me̱ye̱ te̱ Yehova ná a lakise̱ biso̱, je ná di be̱ mbaki ná a me̱nde̱ senga muka masu, a lakise̱ pe̱ biso̱. (Bonahebe̱r 9:13, 14) Yehova a mapula ná di kwalisane̱ mo̱ jombwea mambo ma matakise̱ biso̱ nikame̱ne̱ pe̱ na bo̱bo̱ lasu. (Bonahebe̱r 4:14-16) Nika e mabola ná di be̱ musango na Loba.

17. Njika minam jeno̱ ná di kusa ońolana Yesu a wedi ońol’asu e?

17 Di be̱n dipita la be̱ longe̱ o bwindea. “Musawedi ma bobe mwe nde kwedi; nde jabea la ndedi la Loba le nde longe̱ la bwindea o Kristo Yesu, Sango asu.” (Roma 6:23) Kana Yesu a wedino̱ ońol’asu, je ná di be̱ longe̱ o bwindea, di bwane̱ pe̱ ja la bwam la ke̱nge̱nge̱ muńe̱nge̱. (Bebīsedi 21:3, 4) Nde, nje jangame̱nno̱ bola ná di kuse min minam e?

MO̱, O ME̱NDE̱ JEMEA DIKO̱TI E?

18. Ne̱ni di bino̱ ná Yehova a to̱ndi biso̱ e?

18 Dutea te̱ ne̱ni jabea la bwam o kusanno̱ moto di matapano̱ wa mulema. Diko̱ti le nde jabea le tiki buka me̱se̱, jangame̱ne̱ o timbise̱le̱ Yehova masoma ma ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱ ońola di jabea. Yohane 3:16 a malangwea biso̱ ná, “Ebanja ninka nde Loba a to̱ndino̱ wase ná a boli mpo̱m mao ma Muna.” E, Yehova a to̱ndi biso̱ jita ná a boli biso̱ tik’ao ńa Muna, Yesu. Di bi ná Yesu pe̱ a to̱ndi biso̱, ońolana emedi wo̱ ońol’asu. (Yohane 15:13) Jabea la diko̱ti langame̱ne̱ o bola wa mbaki ná Yehova na Yesu ba to̱ndi wa na mbale̱.​—Galatia 2:20.

Nika jeno̱ o jokwa bia Yehova, di me̱nde̱ be̱ diko̱m lao, ndolo di be̱ne̱nno̱ mo̱ pe̱ e me̱nde̱ bata sikime̱ye̱

19, 20. (a) Ne̱ni weno̱ ná o be̱ diko̱m la Yehova e? (b) Ne̱ni weno̱ ná o lee̱le̱ ná wemedi jabea la diko̱ti la Yesu e?

19 Tatan so̱ o májokwano̱ jombwea ndol’a Loba ninde̱ne̱, ne̱ni weno̱ ná o be̱ diko̱m lao e? Ye ndutu ná o to̱nde moto o si bino̱. Yohane 17:3 a makwala ná je ná jokwa bia Yehova. Nika weno̱ o jokwa bia mo̱, ndolo o be̱ne̱nno̱ mo̱ e me̱nde̱ bata sikime̱ye̱, o pula do̱lisane̱ mo̱, o timba pe̱ diko̱m lao. Benga so̱ bata jokwa bia nja ńe Yehova tongwea na jokwa la Bibe̱l.​—1 Yohane 5:3.

20 Emea jabea la diko̱ti la Yesu. Bibe̱l e makwala ná “nu nu madube̱ Muna a be̱n longe̱ la bwindea.” (Yohane 3:36) Mo̱, be̱ne̱ la dube̱ nje nika e mapulano̱ kwala e? Nika ńe nde ná di bole nje Yesu okwe̱le̱no̱ biso̱ o bola. (Yohane 13:15) Di titi ná di kwala buka te̱ na bepopo ná di dube̱ Yesu. Jangame̱ne̱ o bola bebolo ba dube̱ o lee̱le̱ ná jemedi diko̱ti. Yakobo 2:26 a makwala ná: ‘Dube̱ di wedi, ke̱ bebolo be titi.’

21, 22. (a) Ońola nje jangame̱nno̱ jukea o Buńa ba Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Kristo mbu te̱ e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o Mokwa 6 na 7 e?

21 Ukea o Buńa ba Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Kristo. Ebiamu e se̱le̱ na kwed’a Yesu, okwe̱le̱ biso̱ ná jangame̱ne̱ jo̱nge̱le̱ buńa bao ba kwedi. Di mabola nika mbu te̱, nika e mabelabe̱ ná Buńa ba Jo̱nge̱le̱ to̱so̱ “Da la Sango.” (1 Korinto 11:20; Mateo 26:26-28) Yesu a mapula ná jo̱nge̱le̱ ná a boli longe̱ lao la ke̱nge̱nge̱ ka diko̱ti ońol’asu. A kwali ná: “[Benga] bola nika o jo̱nge̱le̱ mba.” (Langa Lukas 22:19.) Jukea lo̱ngo̱ o Buńa ba Jo̱nge̱le̱, di malee̱le̱ ná o mo̱nge̱le̱ diko̱ti nikame̱ne̱ pe̱ na ndolo ninde̱ne̱ Yehova na Yesu ba be̱ne̱nno̱ biso̱.​—Ombwa Maki 16.

22 Diko̱ti le nde jabea di buki me̱se̱ jeno̱ ná di kusa. (2 Korinto 9:14, 15) Di jabea la tiki le ná di wanea nate̱na mo̱me̱ne̱ lodun la bato lo máwo̱ tombwane̱. Mokwa 6 na 7 ma me̱nde̱ to̱pea ne̱ni nika ńeno̱ ná e we̱le̱ be̱.