Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Mo̱ bete̱sedi ba Bibe̱l ba nje ye bwam na bobe be mátomba nde ponda e?

Mo̱ bete̱sedi ba Bibe̱l ba nje ye bwam na bobe be mátomba nde ponda e?

 Bato jita, nate̱na mo̱me̱ne̱ ba bena ba makwale̱ ná be nde kriste̱n, ba mo̱nge̱le̱ ná bete̱sedi ba Bibe̱l be mato̱peye̱ ońola lata la mome na muto name̱ne̱ pe̱ na diba be mátomba ponda. Ná be we̱le̱ be̱ mulakako na min mińa masu, bebasi bō̱ be tuko belēdi babu ba nje ye bedangwedi ba bwam to̱ ba bobe. Mo̱ bete̱sedi ba Bibe̱l ba nje ye bwam na bobe be mátomba nde ponda e? Ke̱m. Mun mulopo m’ekwali mu mateleye̱ ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki na nika.

Bato ba benama ba be̱n ńo̱ng’a bete̱sedi ba Loba ba nje ye bwam na bobe

 Bato ba benama ba wekabe̱ na ńo̱ngi ná ba diabe̱le̱ na Muweked’abu. Bibe̱l mo̱ ná: “Mudangwedi a si mate̱se̱ye̱ mo̱me̱ne̱ matanga ma lo̱ndo̱ lao.” (Yeremia 10:23) To̱ná Yehova a Loba a wekino̱ biso̱ na ka ni dongame̱n o no̱ngo̱ bedomsedi, a si boli biso̱ wonja to̱ weka biso̱ na ka ni dongame̱n o te̱se̱ye̱ biso̱me̱ne̱ nje ye bwam na bobe. Ońola nika nde a mapulano̱ ná di se̱me̱ye̱ nde na mo̱ o kusa bediedi.—Minia 3:5.

 O Bibe̱l nde bete̱sedi ba Yehova be maso̱be̱no̱. Jombweye njo̱m iba ońola nje be bete̱sedi beno̱ nika mweńa.

  •   Loba nde a weki biso̱. (Myenge 100:3) Kana eno̱ Muweked’asu, Yehova Loba a bi ná te̱ite̱i nje e mapule̱ biso̱ ná di be̱ne̱ ja la bwam, di be̱ bonam o eyobo, di be̱ne̱ pe̱ mo̱nge̱le̱ ma sibi. A bi pe̱ betune be me̱nde̱ ko̱ye̱ biso̱ ke̱ di bangi bupe̱ bete̱sedi bao. (Galatia 6:7) Di buki nika le nde ná, Yehova a mapula ná di be̱ne̱ longe̱ di peti bwam. Ońola ni njo̱m nde Bibe̱l e makwalano̱ ná Loba nde e nu “nu malee̱ wa nje ye ońola bwam bo̱ngo̱, na ńena nu madie̱le̱ wa o ngea o do̱lino̱ dangwa.”—Yesaya 48:17.

  •   Bepuledi basu be ná be wo̱ndo̱ biso̱. Bato jita ba mo̱nge̱le̱ ná be ná ba te̱se̱ye̱ babo̱me̱ne̱ nje ye bwam na bobe yete̱na ba sengane̱ mulema mabu, nika ńe nde bepuledi babu na ńo̱ng’abu. Nde Bibe̱l e makwala ná “mulema ma moto mwe muyo̱mbo̱yo̱mbo̱ bwambi na bobe po̱ko̱po̱ko̱.” (Yeremia 17:9) Dibie̱ la Loba di si die̱le̱ te̱ mulema masu, mwe ná mu tute̱le̱ biso̱ o bola lambo lena di me̱nde̱no̱ jombwe̱ ombusa ponda.—Minia 28:26; Mulangwedi 10:2.

Mo̱ badiedi ba bebasi bangame̱n yaṅa nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea nje ye bwam na bobe e?

 Ke̱m! Ońolana Bibe̱l e mokwe̱le̱ mbale̱ ońola Loba na ne̱ni a mapulano̱ ná di dangwe. (1 Korinto 6:9-11; Galatia 5:19-23) Loba a mapula ná bato be̱se̱ ba bie ni mbale̱. (1 Timoteo 2:3, 4) Badiedi ba bebasi bangame̱n so̱ lee̱ nje yena Eyal’a Loba e makwalano̱.—Tito 1:7-9.

 Bato jita bena ba si mapule̱ bupe̱ bete̱sedi ba Bibe̱l ba masengane̱ nde badiedi ba bebasi, ebanja ba malangwea babo̱ mambo ma ‘mabwese̱ matoi mabu muńe̱nge̱.’ (2 Timoteo 4:3) Nde, Eyal’a Loba e mabola din jome̱le̱ ná: “Mbeu a ńolo na ba ba mabele̱ bobe ná bwam, bwam pe̱ ná bobe.” (Yesaya 5:20) Ye̱ke̱i te̱, Yehova a me̱nde̱ ko̱kise̱ badiedi ba bebasi bena ba si mokwe̱le̱ ná te̱ite̱i nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea nje ye bwam na bobe.

Mo̱ bete̱sedi ba Bibe̱l be mabola moto wonja o kaise̱ bane̱ e?

 Ke̱m. Ba bena ba mapule̱ do̱lisane̱ Loba ba mabupe̱ eyembilan a Yesu Kristo na belēdi bao. Okwe̱le̱ bokwedi bao ná ba si kaise̱ bane̱, o diwengisan ba lee̱le̱ nde bato be̱se̱ ndolo n’edube.—Mateo 5:43, 44; 7:1.

 Yesu okwe̱le̱ bokwedi bao ná ba bupe̱ bete̱sedi ba Loba be̱se̱ o longe̱ labu. Nde okwe̱le̱ pe̱ babo̱ o kasa ná bato bape̱pe̱ be wonja o po̱so̱ die̱le̱ longe̱ labu bupisane̱ bete̱sedi be diwengisan. (Mateo 10:14) Yesu a si boli bokwedi bao wonja o bolane̱ politik to̱ lambo dipe̱pe̱ o ńakisane̱ bato o bupe̱ bete̱sedi ba Loba.—Yohane 17:14, 16; 18:36.

Njika tombwane̱ le o bupe̱ bete̱sedi ba Loba e?

 Ba bena ba mapo̱nge̱ miwe̱n o bupe̱ bete̱sedi ba Loba ba nje ye bwam na bobe ba matombwane̱ tatan na o kie̱le̱ ni maye̱. (Myenge 19:8, 11) K’eyembilan ba me̱nde̱ be̱ne̱:

a Bibe̱l e makwala ná dina la Loba ná Yehova.—Myenge 83:19.