Go long ol haf insaed long hem

Albert Wright/iStock via Getty Images

?I GAT WAN MAN WE I WOKEM OL SAMTING YA?

Nes Blong Pijin Blong Mallee

Nes Blong Pijin Blong Mallee

 Pijin blong mallee i laef long bus long saot blong Ostrelia, longwe long solwota. Hem i naf blong mekem se nes blong hem i stap hot oltaem, olsem 34 digri Selsius. ?Olsem wanem pijin ya i save mekem se nes blong hem i stap long sem tempraja long dei mo long naet blong ful yia?

 Long koltaem, pijin blong mallee i digim wan bigfala hol we i dip olsem wan meta mo i bigwan olsem tri meta. Man pijin i fulumap ol gras mo ol lif long hol ya. Long en blong koltaem, ren i mekem se ol gras mo lif ya i wetwet gud. Nao man pijin i digim wan narafala hol long medel blong ol gras mo lif, blong woman pijin i save putum ol eg blong hem long hem, mo i berem bigfala hol ya bakegen wetem graon we i gat plante sanbij long hem. Smoltaem biaen, ol gras mo lif ya oli stat blong roten, nao hol i kam hot olsem wan oven.

Blong ol smosmol pijin oli kamaot long eg long stret taem (A), pijin blong mallee i yusum hot blong san mo ol gras mo lif we oli kam hot taem oli roten (B). Taem pijin i tekemaot mo i putumbak graon (C), hem i mekem se ol eg oli stap gud blong plante manis long 34 digri Selius. Hem i yusum ol fingga blong leg blong hem, blong skrasemaot graon mo putumbak (D)

 Evri taem we woman pijin i wantem putum wan eg, man pijin i skrasemaot ol graon antap long hol we hem i mekem. Biaen, hem i berem hol ya bakegen. Stat long Septemba go kasem Februari, woman pijin i save putum 35 eg. a

 Plante taem pijin ya i pusum nus blong hem i go long graon blong jekem tempraja. Afta, hem i tekem sam aksen blong mekem se i kam hot moa o kolkol moa. Eksampol:

  •   Taem ol gras mo lif oli roten mo nes i kam hot tumas, man pijin i skrasemaot sam graon antap long hol we ol eg oli stap long hem. Biaen, taem graon ya i kam kolkol, hem i berem hol ya bakegen.

  •   Long hot taem, man pijin i hivimap moa graon antap long nes blong blokem bigfala san we i hot tumas. Be evri dei, eli long moning, hem i skrasemaot ol graon mo i berem bakegen taem nes mo graon i kam kolkol.

  •   Klosap long koltaem, afta we ol gras mo lif oli roten finis, man pijin i skrasemaot klosap olgeta graon, mo i letem san i hotem ol eg mo graon. Biaen, hem i berem bakegen blong mekem se nes i stap wom long naet.

 Evri dei, man pijin i wok bitim faef aoa blong tekemaot mo putumbak samwe long 850 kilogram blong graon. I gud hem i muvmuvum graon ya oltaem, from i mekem se i no kam strong mo i isi blong ol smosmol pijin oli brekem graon ya taem oli kamaot long eg.

 Wajem ol pijin blong mallee taem oli stap skraemaot graon we i stap antap long nes blong olgeta

 ?Wanem tingting blong yu? ?Fasin ya we pijin blong mallee i naf blong kontrolem tempraja blong nes blong hem, i kamaot olsem nomo? ?O i gat wan Man we i wokem samting ya?

a Ol eg oli mas stap long hol ya blong seven o eit wik, mekem se pijin i mas gohed blong lukaot gud long tempraja blong graon go kasem Eprel.